Revija Joker - Dobrodošli na neverjetnih travnikih

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Dobrodošli na neverjetnih travnikih

Mamuti in jez
Občinski naravoslovni muzej štorijo prične v ledeni dobi, ko so naokoli lomastile črede mamutov, skozi vegaško dolino pa je tekla reka. Vpogled v prazgodovino je umesten, saj je ta voda zaslužna za nastanek mesta. Tekom desettisočletij se je umak­nila pod zemljo in se na površ­ju prikaže samo skozi dva oko­liška izvira. In ravno na to studenčno oazo sredi puščave so v začetku devetnajstega stoletja na­leteli izgubljeni mehiški trgovci na poti v Kalifornijo. Kraj so zaradi zelenja poimenovali 'las vegas' - po špansko travniki ali rodovitne planjave. Ozemlje je leta 1844 raziskal in kartografiral John Fremont, kateremu na čast so kasneje poimenovali glavno ulico v (danes starem) centru. Tedaj je zemlja pripadala še Mehiki, kajti mejo med državama so prestavili na Rio Grande šele po ameriško-mehiški vojni leta 1848. Travniki so nato postali del Utaha, toda ko so ga mormoni pričeli biksati, je zvezna vlada 1861. krščansko Ne­vado odcepila. (Beseda 'nevada' po špansko pomeni snež­­no, kar je za puščavsko deželo nenavadno. Ime izhaja iz gorske verige Sierra Nevada na meji s Kalifornijo.) Istočasno so na severu dr­ža­vice odkrili velikansko zalogo zlata, ki še vedno daje dvanajstino svetovnega izkopa. Skupaj s sreb­rom, bakrom in čuda ostalimi rudami je Nevada osrednja rudarska dežela v Združenih državah.
To se Las Vegasa še kako tika, saj so ravno knapi na nek način pripomogli k tamkajšnjemu igralništvu. Ko so v ZDA na začetku dvaj­setega stoletja zaradi goljufivih loterij in zlasti pretiranega du­šebrižništva na vrat na nos prepovedali vsakršno igranje na sre­čo, celo metanje kovanca za pijačo, sta število in učinkovitost rudarjev pričela upadati. Za nameček je nekaj let kasneje nastopilo obdobje suhih grl, zakaj med 1919. in 1933. je veljala prepoved rokovanja z alkoholom. Poleg slabšega rudniškega izgreba je bila Nevada ob prihodek kvartopircev iz Kalifornije, koder so hazard ukinili že dosti prej. Po zlomu ameriške borze leta 1929 pa je prevladalo nenavadno mnenje, da bi srečelov koristil tako vzdušju kot ekonomiji, zato je Washington odločitev o tej postavki prepustil zveznim vladam. Nekatere državice so previdno uzakonile dob­rodelne tombole, nevadski veljaki, zavedajoč se privlačnosti kvartopirstva med delavci in množice črnih kazinojev, pa so leta 1931 širokopotezno legalizirali vse sorte igralništva. S tem so poleg rudarjev želeli spodbuditi predvsem turizem in tako napolniti blagajno dežele, ki je imela (in ima še vedno) zelo malo prebivalcev. V taisti namen so sprejeli vrsto liberalnih uk­repov, na primer prostitucijo, davčne olajšave, ne­ome­jeno točenje alkohola in brzinske nekrivdne lo­čit­ve ter takojšnje poroke brez krvnih testov. Oboje je bilo tedaj v ZDA nemogoče; ponekod se morajo pari še dandanes testirati za sifilis, tako imenovan blood test, pred skokom v zakonski jarem.

Nekaj stoglavi šupak sredi peska leta 1910. A že takrat je bil Las Vegas znan po kvartopirstvu in pijači. Tudi danes je to edini ameriški kraj, kjer pogosto vidiš ljudstvo s pirom na ulici.

Pred stoletjem je bil Las Vegas precej zanikrn zaselek s komaj tisoč ljudmi in z ranžirno postajo na progi med Salt Lake Cityjem in Los Angelesom. Konkretnejšo podobo je pričel dobivati v začetku tridesetih let, ko je lučaj stran stekla gradnja največjega projekta tistega časa, jeza na reki Colorado, ki je kasneje dobil ime po politiku Hooverju. Vodna prepreka ni le priteg­nila milijonov dolarjev, zaradi katerih mestece ni ob­čutilo gospodarske krize, in tisočev delavcev, ki so dodobra izkoristili grešno ponudbo, marveč je ob dokončanju 1937. rastočemu mestu pomenila vir elekt­ri­ke in vode ter v navezi z umetnim jezerom Mead predstavljala dodatno turistično ponudbo. Kazinoji, ki so zaradi blage oblasti obstajali tudi začasa sre­če­lov­ne prohibicije, so po letu 1931 zadihali na polno in hitro napredovali v hotele. Večina jih je bila na Fremont Streetu, kjer je današnje staro središče. Sočasni razmah klimatskih naprav na freon je naredil puščavo dosti privlačnejšo destinacijo.

Hooverjev jez na reki Kolorado, ki razmejuje Ne­vado in Arizono, obišče vsak normalen turist. Objekt je res kolosalen. Visok je 221 metrov, dolg 379, betonska stena ob vznožju pa je kar 200 met­rov debela. Že mora biti, saj zadržuje vodo dvesto­krat­ne površine Bohinjskega jezera.

Še ena tehnikalija, ki je bila voda na Vegasov mlin, so bili mehanski igralni avtomati. Resda so obstajali že prej, vendar so bili dotlej seveda prepovedani. Nov srečelovni draž je pomenil revolucijo v panogi in je pritegnil goste, ki jim ni bilo do sedenja za mizo s pok­rom, black jackom in ruleto. Oziroma je zabaval žene, medtem ko so možje igrali na trdo. Pika na i v tridesetih je bila še nova cesta do 500 kilometrov oddaljenega Los Angelesa, od koder je prihajal dobršen del obis­­kovalcev, med njimi vsi holivudski zvezdniki. Las Vegas je bil zato stalnica v tračarskem tisku, višek takratne promocije za mesto pa je bila urna ločitev ig­ralca Clarka Gabla od svoje druge žene Rie Langham.

Večina obiskovalcev zgodnjega Vegasa je bilo iz južne Kalifornije in še danes ta državica predstavlja dve petini vseh gostov! Drugače je 88 % vseh zabave željnih prišlekov Američanov.

Dobrodošli na neverjetnih travnikih objavljeno: Joker 187
februar 2009