Revija Joker - Dobrodošli na neverjetnih travnikih

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Dobrodošli na neverjetnih travnikih

Atomsko mesto
Las Vegas se je še pred koncem štiridesetih pričel bogato oblačiti v neonske napise. Vsako novo zabavišče je moralo po lučkavosti prehiteti soseda. Elektrika je bila zaradi Hooverjevega jezu poceni, zato ni bilo nič nenavadnega, če je bila štirinadstropna hiša okrašena z 20-metrskim svetlobnim napisom. Kdaj točno se je pojavila označba Mesto luči, ne ve nihče, gotovo pa zelo zgodaj. A vse milijone žarnic je presvetlila nova luč, ki je 27. januarja 1951 malo pred svitom razsvetli­la obzorje. Za Las Vegas se je pričelo novo, atomsko obdobje.

Las Vegas je najbolj svetlo mesto na zemeljski obli, po pričevanjih vidno iz vesolja. Veliko hotelov ponoči pokaže svoj pravi obraz oziroma veličastnost. Zeleni in največji MGM Grand, kjer med ostalim potekajo boksarski dvoboji, je že tak. Tam je Mike grizel Evanderja.

Dotihmal je ameriška vojska izvajala jedrske poskuse na tihomorskem atolu Bikini, kar je bilo vsled oddaljenosti drago in nepraktično. Ko je Sovjetska zveza udejanjila prvi test v Sibiriji, so Američani pričeli razmiš­ljati o lokalnem vadišču. Zaradi nenaseljenosti, velike površine in ugodnega vremena so izbrali Nevado. Lokalci pomislekov niso imeli. Protikomunistična domovinska ljubezen in atomska propaganda sta bili moč­ni, osveščenost ljudstva in navsezadnje izkušenost znanstvenikov pa nizki. Poleg tega se je Las Vegas od jezu in vojašnice spominjal, kako darežljiv je striček Sam, ko pride do nacionalnih interesov.

Zemljevid vojaškega in testnega območja, ka­mor jasno ni moč vstopiti. Tisti mali rumeni kvad­ratek na sredi je Area 51. Več o moji neuspešni tja­krajni pustolovščini piše v decembrskem uvodnjaku.

V enajstih letih so sto kilometrov severozahodno iz mesta detonirali natanko sto atmosferskih bomb, kar je turizem le še pospešilo. Jedrska tematika, ki je ZDA preplavila šele kasneje, je okrasila Vegas takoj po prvi eksploziji. Vse je bilo v znamenju atomov, od kosmičev in koktejlov prek gobastih pričesk ter izbora za Miss Atomic Bomb do hotelskih logotipov in turističnih ponudb. Take atrakcije ni imelo nobeno mesto na svetu in firbci iz vse države so se vozili v Vegas opazovat atomske gobe. Nekateri so zavzeli bližnje hribčke, najpogumnejši so bili le nekaj deset kilomet­rov stran. Vsakih pet tednov je bilo vzdušje ob priča­ko­vanju ognjemeta nad ognjemeti skoraj silvestrsko. Da je udarni val občasno razbil mnogo oken, je bil samo dodatni učinek. Vsi so verjeli, da so poskusi stoodstotno varni.
Vendar je bila resnica drugačna. Radioaktiven prah je padal v bližnji in daljnji okolici, tudi v sosednji Arizoni in Utahu. Rančarji so poročali o opeklinah in poginu govedi, vojaki, ki so morali biti po nekem norem ukazu le tri kilometre stran od eksplozije, so pričeli zbolevati za levkemijo, rak na ščitnici je postal med lokalnim prebivalstvom pogost ... Vlada je večino primerov sicer skrila, a naposled so pritiski javnosti postali premočni. Zadnjo detonacijo na površju so izvedli leta 1962. Poslej so okroglih trideset let ekspermentirali le še pod zemljo, kjer so sprožili skoraj tisoč podzemnih jedrskih bomb, ki so ustvarile ravno toliko kraterjev.
Statistika nevadskih atomskih poskusov je bila nekaj deset tisoč rakavih obolenj in več tisoč smrti. Žrtve so v nadomestilo prejele 50.000 dolarjev po komadu.

Dobrodošli na neverjetnih travnikih objavljeno: Joker 187
februar 2009