Revija Joker - Piratski odri

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Piratski odri

Warez
Neposvečenim v take aktivnosti ob zgornjih vrsticah kakopak ni dosti jasno. Kaj biti warez? So zalotili pirate, ki oglašujejo v Salomoncu? Kaj sploh so pirati? Tisti, ki vam je glede tega vse jasno, lahko naslednji vedežič preskočite (čeprav ni gotovo, da se ne boste naučili česa novega), mi pa začnimo pri Homeri. Pirat je vsakdo, ki se ukvarja z razpečevanjem nezakonito pridobljenih programov in na ta račun služi, dočim je warez skupno ime za vse ukradene in nezakonito razpečevane računalniške podatke, katerih levji delež tvorijo igre, programi, filmi in glasba. Sem pak takisto sodijo poskenirane knjige, priročniki in stripi, zripane TV nadaljevanke, licencirani animeji... Torej vse, kar se v obliki podatkov po različnih kanalih (splet, polžja pošta, prodaja na ulici)

Na eni od spletnih strani lahko vesoljna rulja vsak dan spremlja, kaj izpljunejo pirati. Na moč zakonito.
pretaka od izvora, to je organiziranih piratskih združb, prek številnih manjših rib do končnih uporabnikov - in pri čemer avtorji ter založniki od svoje intelektualne lastnine niso deležni finančnega nadomestila. Smisel vsega skupaj je, da je roba ukradena in da stranka do nje pride praktično zastonj. Piratstva je seveda več vrst, saj rulja kopira dobesedno vse, od bitov in bajtov prek cunjic do parfumov in ur, da se le prodaja; a za potrebe tega članka bo pirat sopomenka za softverskega pirata. K cilju 'prostega pretoka programja' stremi vse piratsko prizorišče, ki je dobro hierarhično izoblikovano in kjer se natanko ve, kdo pije in kdo plača.
V osnovi je vseobsegajoča 'warez scene' razdeljena na manjše odre, temelječe na vrsti podatkov, s katerimi se ukvarjajo njihovi člani. Tako imamo oder za igre (ki se cepi na območja, namenjena PCjem in posameznim konzolam, kot so playstation 1 in 2, dreamcast...), oder za aplikacije (Ok

Za založbe najhujše piratstvo ni lokalno razpečevanje desetih kopij na CD-Rjih, popisanih z alkoholnim flomastrom, marveč industrijsko tiskanje ploščkov v navidez originalni embalaži, tako da se izdelek na prvi pogled skorajda ne loči od licenčnega.
na, Photoshop, 3D Studio, Maya...), oder za filme (DivX, videoCD / SVCD), oder za glasbo (MP3, WMA) in podobno. Vse, kar je nelegalnega, je na moč preprosto prepoznati po končnici 'z', torej gamez, programz, moviez ali MP3z, ki jih radi pritikajo znalci. V okviru posameznih odrov, ki jih lahko svet vsak dan spremlja na strani www. isonews.com, delujejo skupine ('groupz' - prej omenjeni DrinkOrDie in Razor, Deviance, FairLight, Kalisto, Omega...), ki se bavijo s razdiranjem (cracking) in razpečevanjem podatkov. Te skupine so vir vsega, kar prek različnih kanalov, o katerih bom spregovoril prav kmalu, najde pot do zastonjske zabave ali uporabnosti željnega človeka. Od njih je odvisno piratsko prizorišče in posledično sleherni lokalni pirat, ki po oglasnikih in ustičnih vesti mulčkom ponuja svoj zduvs zdenks. Ja, tisti mačo, od katerega nekateri kupujete programe za jurja po cedeju in ki se pred oblastmi skriva za mrežo pošnih predalov, spreminjanja naslovov in podobnega, je zelo suhljata ribica. Pravi posel se odvija mnogo više.
Izvirne piratske veleskupine, ateji in mame biznisa, delujejo po dokaj utečenem postopku. Na samem začetku niti čepi vohun, 'leak', oziroma priskrbnik, 'supplier', ki običajno dela v trgovini s softverom ali filmi, v tovarni za tiskanje CDjev / DVDjev ali kar v nedrjih samega založnika. Vohun za denarno, duševno ali meseno povračilo izmakne želene podatke, bodisi igro, bodisi aplikacijo ali karkoli pač že, in jo dostavi, prek spleta pošlje (uploada) v skrivni predal ('drop box'). Program prevzame razdiralec, 'cracker', ki je odgovoren predvsem za odstranitev zaščite. Velika večina založnikov danes uporablja nekaj klasičnih načinov ščitenja CDjev, denimo znani SafeDisc, ki preprečujejo, da bi si vsakdo naredil kopijo programa na domačem pekaču. Ti so za izurjene razdiralce približno tolikšna ovira kot pajčevina za lačnega grizlija. Cracker izdela datoteko, namenjeno prelisičenju zaščitne kode, navadno spremenjen filet EXE, in razbito kopijo preda naprej. Trši oreh so namenske, globlje zakopane zaščite, kot je Codemasterjev FADE v Operation Flashpoint, in konzolastični DVDji, na katerih je dostikrat več podatkov, kot jih gre na običajen CD, osrednji medij za razpečevanje. Hkrati je treba mnoge igre, ki so navadno najbolj zaželena in razširjena postavka v sklopu wareza, tako oklestiti, da namesto 650 merijo le še nekaj par megabajtov in jih je mnogo laže pošiljati prek interneta. V take primere mora razdiralec vložiti več dela, bodisi zato, da najde vse klice, ki jih program izvaja, da bi ugotovil, ali gre za piratsko kopijo, bodisi da zmanjša količino podatkov do te mere, da lahko zadevo končno zapeče na CD-ROM oziroma da jo bo lahko stranka

Zmešani škratoceljª iz Dungeons & Dragons v zanimivo prirejeni piratski inačici DVDja. Habala habala?
z ne preveč hitro povezavo prejela v ne pretirano dolgem času. Če mora razdiralec odstraniti večje dele programa, navadno filmčke, govor ali glasbo, pravijo, da gre za izlušček ('rip'). Pri PCjih je navadno izražena razlika samo med 'ripi' in neposredno, razdrto kopijo CDja, ki se ji reče 'iso' ali 'bin', dočim so na konzolah isoji lahko tudi ripi, če gre recimo za razmontiran DVD. Seveda pa imamo tudi isoje DVDjev, saj ti sploh niso zaščiteni in so se pekači a la Pioneerjev že kar razširili (edina težava so gigabajti podatkov, ki jih je treba pretočiti s spleta). Drugi veliki sklop razdiračev je tisti, ki se bavi z ripanjem filmov na CDje in videoCDje in luščenjem glasbe v zapis MP3. Tu prednjačijo bodisi v format MPEG-4 nezakonito pretvorjeni filmi z veleploščkov, bodisi tako imenovani 'screenerji', kopije najnovejših filmov, s kamero posnete kar v kinu (najnovejša tehnika se zateka k neposrednemu snemanju iz projektorja, o čemer priča zelo dober screener Gospodarja prstanov, ki kroži po netu). Manjši oddelki se nadalje bavijo s pretvarjanjem v zapisa DivX ali VCD najrazličnejših TV nadaljevank, dočim je zajetno tudi glasbeno, empetrijsko prizorišče. No ja, kakršnakoli roba že je, ko razdiralko opravi svoje, poraženi program prek zasebne strani FTP (File Tranfer Protocol) pošlje kurirju ('courier', 'curry'), ki ga nato posreduje na FTP, dostopen splošni publiki. Ker riba smrdi pri glavi, so se oblasti akcije za spremembo lotile na pravem koncu, pri piratskih velegrupah, in sicer, kot rečeno, s postavitvijo lažnega strežnika, kamor so kurirji pridno dostavljali razdrto robo. Od njih do samih crackerjev in vsega okrog njih je bil majhen korak, čeravno je ta zahteval dosti dela, predanosti in pozornosti. Vojna pa se s tem, jasno, ni končala: preživele skupine v družbi z novonastalimi veselo nadaljujejo z delom, predvsem zaradi decentraliziranega načina sporazumevanja in delovanja.Ta spominja na pošast hidro iz antičnih pripovedk, ki si ji odsekal eno glavo, a sta na njenem mestu kojci zrasli dve. Naš ubogi Herkul ...

Pred nezakonitim kopiranjem niso varne niti knjige, ki jih je na spletu vse polno v txtjih, docih, litih in pdfjih.

Ob navedenem se človek zna vprašati, čemu 'groupz' vse to sploh počno. Resda imajo dostop do vsega programja in vidno-slišne zabave, ki si je srce poželi, ampak na koncu koncev se ukvarjajo s krajo intelektualne lastnine, nečim, kar ostro preganjajo skoraj vse države, tako da tvegajo visoke zaporne kazni in posledično uničeno življenje. Psiholog nisem, ali razlog bržkone tiči v občutku robinhoodovsta in upiranja oblastem, obstoječemu družbenemu redu, potrebi po priznanju in takim rečem. V svojem svetu so te osebe nedotakljivi slaboritneži, ki stojijo nasproti ogromnim koroporacijam in državnim orgranizacijam ter jim, hihi!, kot v kaki napeti pogrošni povesti delajo sive lase, hkrati pa so visoko cenjeni, skrivnostni idoli, ki jih stotisoči kujejo v zvezde ter bi rade volje imeli njih postre na zidovih, ako bi jih le kje tiskali. Upam si reči, da se temu ne bodo odrekli, kaznim in temeljni napačnosti svojega početja navkljub. Seveda je zdaj vprašanje, ali jih lahko označimo za pirate, saj naj bi s svojim početjem neposredno ne služili (malce romantično je pričakovati, da to vedno drži, a kolikor zadevo poznam, sta skupinam povečini dovolj dostop do vsega obstoječega softvera pod soncem in zgoraj navedeni psihološki dejavnik). Toda ob manjku boljšega izraza naj to kar ostanejo. In, navsezadnje, dasiravno sami s tem morda ne pridobivajo protipravne premoženjske koristi, to omogočajo stotinam drugih in obenem grdo kršijo zakon. Pirat na obali je še vedno pirat, ka-li?

Piratski odri objavljeno: Joker 103
februar 2002


sorodni članki