Revija Joker - Priprava za tisk

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Priprava za tisk

Barvne finte
Nisem umetnik, niti nimam oblikovne izobrazbe, zato ne bom pametoval o barvnih skladnostih. Pazite pač, da ne bo vaš izdelek kot Las Vegas (čeprav včasih kič dobro izpade). Držite se nekaj barv in se raje igrajte

Photoshopova privzeta črna je precej hecna.
z njihovimi odtenki.
Namesto tega naj zapišem besedo ali dve s tehnične plati. Kot sem omenil, dokument že začnite v načinu CMYK, kar pomeni, da tudi v Corelu določajte barve iz mešalnika CMYK. Ko definirate posamezne barve za črke, okvirčke ali like, mešajte le cian, magento in rumeno, brez črne. Slednja namreč v pisanosti nima mesta. Tone temnite s cianom ali magento, ne s črno.
Črna je v tisku zelo svojevrstna barva in zna začetnikom povzročiti nemalo sivih las. Njena značilnost je, da ima precenjše število stiskanih odtenkov, dočim je zaslonska črna ena sama. Ne verjamete? Odprite program in pobarvajte kvadrat s stoodstotno črno. Sedaj pobarvajte taisti lik s črno, ki jo zmešate iz vseh štirih stoodstotnih barv. Na zaslonu bosta obe enaki, natisnjeni pa hudo drugačni. Posebej zna biti moteče, če kombinirate črn

Prikaz razlike med dvema skrajnostima črne.
o fotografijo s črno podlago. Na monitorju se vam bo učinek zdel fantastičen, pogled na tiskovino pa bo kot mrzel tuš, saj bo slika vidno tolkla iz ozadja. V tem primeru morate v Photoshopu pogledati, kakšna mešanica je prevladujoča črna (recimo C58, M40, Y55, K89), nakar enako zmešate v programu za prelom. Za večje površine (podlaga, velike črke) itak nikoli ne uporabljajte zgolj črne (K100), temveč tako imenovano globoko črno, ki jih primešate še vsaj cian, raje pa še magento. Tako boste dobili lepo črno črno, ne nekaj spranega temno sivega. Nasproten nasvet pa gre na račun besedila navadne velikosti. Ta naj bo le črn, brez ostalih barv. Samo tako boste dosegli zanesljivo jasnost. Kot kaže primer na sliki, se rado zgodi, da se filmi ali plošče ne prekrijejo povsem natančno. Če je napaka desetinka milimetra, to pri slikah ni posebej tragično, črke pa znajo postati grde. Iz istega razloga ne uporabljajte premajhnih belih črk na temnih podlagah.

Ta primer, zakaj ne uporabljati globoke črne za droben tekst, je umetno pretiran, ampak zadosti zgovoren.

Še eno težavno lastnost ima črna. Načeloma naj bi bila pokrivna barva in kot tako jo obravnavajo vsi programi, kar pa se v praksi ne izkaže kot modro. Bom razložil na primeru. V Corelu narišem rumen krog, nakar čezenj potegnem pas ciana. Program, logično, ne bo rekel tiskalniku, naj stiska rumen krog, prek njega pa svetlo moder trak, saj bi bil v tem primeru presek zelen. Zato pri treh barvah velja, da kjer je ena, druge ni (temu se reče knock-out). Črna pa naj bi bila nadmočna in bi morala vse počrniti, ne glede na to, ali je spodaj bel papir ali rumen krog. Zato programi privzeto ne izbijajo ostalih barv, ako gre prek njih črna, marveč jih pustijo v dobri veri, da bo črna dobro opravila svojo prekrivno delo. Kot rečeno, temu ni povsem tako. Učinek je naravnost grd, saj je obris spodnjega lika jasno viden. Rešitvi sta dve: da določite izbijanje barvam pod črno (trap information) ali da v takih primerih preprosto uporabite globokočrno.

Zgornja črta je stoodstotna črna, ki hoče prekriti ostale barve (vendar se podlaga vidi). Srednja je globoka črna (vse štiri barve), spodnja črta pa je le črna, vendar z izbitimi barvami podlage.

Priprava za tisk objavljeno: Joker 104
marec 2002