Revija Joker - Priprava za tisk

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Priprava za tisk

Zgodovina
Priprava za tisk je stara toliko kot obrt sama. Za očaka tega posla velja Nemec Johan Gutenberg, ki mu gre patent tiskarskega stroja. Kajpakda ni šlo za kakšno napredno tehniko, saj je zadeva le plosko odtisnila veliko množico kovinskih črk na kos papirja. Temu primerne so bile predpriprave, za katere so bili zadolženi (pra)stavci, ki so se igrali s svinčenimi ploščicami in zategadelj prerano umirali od zastrupitve. Zanimivo je, da obstaja iz tistega časa kar nekaj barvnih publikacij, ki so jih mojstri pobarvali ročno, knjigo za knjigo.

Gutenbergova naprava je bila pravzaprav le malce večja štampiljka, z nerodnim in počasnim rokovanjem. Zamisel za delovanje si je mož sposodil od stiskalnice za grozdje. Od tod izvirata tako angleški izraz 'press' kot slo­venski 'tisk'. Slednji namreč izhaja iz besede 'stisk'.

Čeprav je bil tisk počasen, se je panoga pričela hit-ro širiti, saj je predvsem Cerkev veliko stavila na razmah pisane besede. V naslednjih dveh stoletjih se na tem področju ni kaj prida spremenilo, razen da je (s)tiskalnica postala z rabo vzmeti kanček bolj samodejna. Šele industrijska revolucija je pomenila prelomnico za tiskanje, kajti parni stroj je pripomogel tudi temu poslu. A četudi so postali stroji modernejši, hitrejši in kakovostnejši, so bile priprave še vedno mukotrpno opravilo, ki se ni dosti posodobilo. Odtis je ostal rezultat reliefne matrice, ki so jo skupaj spravili črkostavci. V devetnajstem stoletju tega niso več počeli ročno, marveč z rabo velikega stavskega stroja s tipkovnico, ki je črke skladal v vrstice.
Tak način je trajal še krepko čez polovico prejšnjega stoletja, nakar ga je zamenjalo stavljenje z računali. Ne postavljanje, le stavljenje. V terminale so namreč tiskarji vtipkavali besedilo in posebne kode (odstavek, velika začetnica, krepki tisk), nakar je hecen printer vse to stiskal v obliki dolgih trakov. Ti so pravzaprav predstavljali stolpce v tiskovini, saj so jih nato pridne roke (ponavadi ženske) natančno izrezale in zlepile na 'špegl', predlogo, ki jo je s svinčnikom zarisal oblikovalec. Ta je moral natanko vedeti

Paul je dal svojemu podjetju ime po beneškem tiskarju in črkoslikarju iz petnajstega stoletja, Aldusu Manutiusu. Dokler Aldus ni propadel in je Page Maker kupil Adobe, se je Benečanova podoba še pojavljala v programu.
, koliko prostora bo članek zavzel na strani, saj manjšanja črk ni bilo. Poleg tega je moral natančno določiti prostor za sliko. Ko je bilo vse črkovje in slikovje vkup dano na formo, so stran osvetlili na filme tako, da so jo preprosto slikali. Separacijo barv oziroma barvne izvlečke (o tem v naslednjem poglavju) so postorili s posebnimi filtri.
Velika prelomnica v tiskarstvu se je zgodila sredi osemdesetih let, ko sta se na trgu pojavila dva pomembna igralca. Prvi je bil Adobe Systems, ki je izdelal postscript, opi-sni jezik za grafiko, ki je postal pogovorni standard za tiskalnike in osvetljevalke. Drugo ključno ime je bilo Paul Brainerd, ki je leta 1984 ustanovil podjetje Aldus. Leto zatem so izdali PageMaker, prvi program za prelom strani. Paul je v nekem intervjuju istega leta prvič uporabil izraz desktop publishing. Oboj softver je bil sprva napisan za Applove računalnike, ki so poznali količkaj spodobno grafično okolje. Okna se za ta posel še celo desetletje niso prijela.

Priprava za tisk objavljeno: Joker 104
marec 2002