Revija Joker - Priprava za tisk

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Priprava za tisk

Orodjarna trdine
Načeloma je za grafično oblikovanje dober sleherni računalnik, vendar se bom vseeno malce zadržal pri tej postavki. Najprvo vedite, da je v tej branži moč izbirati med dvema računalniškima družinama. Eno so nam dobro znani PCji z Intelovimi ali AMDjevemi procesorji, ki znajo igrati vlogo tako grafične postaje kot ultimatnega igričarskega sistema, na drugi strani pa so med ljudstvom precej manj poznani appli ali macintoshi (krajše 'maci') - glej tisto lepo škatlo desno goraj. Kot sem zapisal v poglavju o zgodovini, se je na applu računalniško oblikovanje pričelo. Jasno, saj so imeli jabolčniki grafično okolje pred pojavom Oken. Ko smo lastniki IBMovih štirimegaherčnih XTjev poganjali tekstovni Wordstar, je bilo mogoče na macih že oblikovati besedila v Page Makerju in obdelovati slike. In samo inerciji, torej navajenosti uporabnikov in razvijalcev, se ima podjetje Apple zahvaliti, da je sploh še živo, kajti danes so PCji v večini ozirov boljši (razširljivost, združljivost, nabor programja, večnamenskost, hitrost, cena). Kajpakda imajo maci tudi svoje prednosti, vendar bo več o tem povedal Quattro v obširnejšem članku na to temo v eni od prihodnjih številk. Sam imam maca za izdelavo Jokerja zgolj iz enega razloga: zadeva je kot lopata, namenjena enemu samemu delu. Že dve leti imam nameščene iste štiri programe, isti sistem in iste gonilnike. Če pa bi imel namesto njega kakega hudega PCja, ki je v pogledu vsenamenskosti podoben švicarskemu nožu, bi se na njem počelo vse živo, od neprestanega nadgrajevanja gonilnikov do nameščanja vseh mogočih nucnikov in nenazadnje igranja. Tako smetenje naredi sistem nestabilen in nezanesljiv, kar je za resno delo neprimerno. Skratka, če potegnem črto, PC naj bo! Maca si omislite le, ako odpirate agencijo ali studio.
Kakšen PC potemtakem? Za grafično postajo ne potrebujete najnovejšega 3D pospeševalnika, saj bo kartica za dvajset tisočakov povsem enako izrisovala sliko na zaslonu. Štejeta edinole količina pomnilnika in hitrost pretvornika RAMDAC zaradi prikazovanja visokih ločljivosti ter osveževalne frekvence, vendar ta pogoja docela izpolnjujejo čisto vse kartice tega tisočletja. Poleg zaslona, ki naj bo seveda čimvečji in katoden (soliden 19-palčnik in ločljivost 1280 sta minimum), je najvažnejša komponenta pomnilnik. Raje celeron s pol giga rama kot dvogigaherčnik s 128 MB. Itak pa je danes pomnilnik tako poceni, da to ni ovira. Procesor? Jah, čimhitrejši, čeprav boste na izračun učinka v Photoshopu čakali v vsakem primeru, giga ali dva giga. Dvoprocesorski sistem se ne splača, ker ga zadnje generacije grafičnega programja slabo izkoriščajo. Priporočljivo je, da je v mašini zajeten disk in vsaj ena zapisovalna naprava. Zipi, jazi, syquesti in podobni mediji so bolj kot ne stvar zgodovine, dočim bo enota CD-RW svoje poslanstvo opravljala še dolgo časa. Od vhodnih naprav sta pomembni dobra miška in podloga zanjo, umetniki pa bi znali izkoristiti tudi peresne tablice.
Optični čitalnik je za slehernika, ki se ukvarja z grafiko, nuja. Ni obvezen nekaj sto jurjev vreden model, saj so sodobni skenerji že za majhne denarje dovolj kakovostni. Seveda ne morete pričakovati, da boste z namiznim čitalnikom lahko kakovostno zajeli diase ali negative. Če to storitev stalno potrebujete, z nakupom zmogljivejše izvedenke ne sme-te odlašati, v nasprotnem primeru pa naj vam možnost skeniranja diasov pri nabavi ne predstavlja nobene vloge.
Kakopak je na mestu še izhodna oziroma predstavitvena enota v obliki tiskalnika. Odločitev je zopet stvar namena. Za oblikovalca ali studio, ki postavlja revije, je laserski tiskalnik z vmesnikom post-script (o tem kasneje) nepogrešljiv, dočim je za domače zanesenjake, ki jim je tale člančič pravzaprav namenjen, edina možnost barvni pljuvalnik.

Priprava za tisk objavljeno: Joker 104
marec 2002