Revija Joker - Priprava za tisk

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Priprava za tisk

Orodjarna mečine

Vsa ostala področja grafike in preloma imajo več uporabljanih programov, le za (profesionalno) obdelovanje bitnih slik je možnost le ena: Photoshop. Jascov Paint Shop Pro ali Corelov PhotoPaint nista opciji.

Pri grafični postaji je železnina ponavadi manj kot polovica vrednosti sistema. Studijsko programje je namreč kar drago, zato je treba pred nakupom dvakrat premisliti. Word in Paintshop pač nista za DTP, kot tudi ne kopica poceni programov v kričečih šatuljah, kakršna sta Print Artist in Microsoft Publisher. Za namizno založništvo so nujne tri vrste aplikacij. Prvi je obdelovalnik bitnih slik: na tem področju je

Prva različica Adobovega InDesigna je bila obupna. Izdaja 1.5 je že obetala in je bila zaradi vmesnika pisana na kožo uporabnikom Illustratorja. Dvojke, ki je izšla pred kratkim, še nisem imel možnosti preizkusiti, vendar je po govoricah hudo fina.
Adobov Photoshop brez konkurence. Nadalje je nujen program za risanje vektorske grafike. Tu je izbire več. Najbolj razširjen je CorelDraw, pri 'profesionalcih' je najbolj čislan Adobe Illustrator, nekaterim pa je pogodu Macromedijin Freehand. Corelova priljubljenost gre na račun njegove cene, saj za majhen denar dobite pravzaprav obsežen programski paket, ki poleg osrednjega CorelDrawja vsebuje še PhotoPaint za obdelavo fotk, Rave za izdelavo spletnih animacij in še nekaj manjših orodij. Ta komplet je za potrebe doma ali podjetjeca vse, kar potrebujete. Ni namenjen sestavljanju knjig, revij ali obsežnejših publikacij, z lahkoto pa boste naredili letake, tanjše brošure, oglase ali vabila. Od vseh treh tekmecev ima CorelDraw največ možnosti in uporabniku najprijaznejši vmesnik. Njegova velika hiba, zaradi katere ga poklicni oblikovalci prezirajo, pa sta pregovorni hroščatost in nezanesljivost (predvsem pri zahtevnejših pro-jektih), ki se vleče že desetletje.

Studio in profesionalci za ubadanje z vektorsko grafiko uporabljajo Adobov Illustrator.

Tretji nujnik za kakršnokoli resnejše ubadanje s pripravo za tisk je tisti končni program za prelom strani, v katerem vkup denemo bitne slike, vektorske ilustracije in besedila ter vse skupaj lično zapakirano oddamo tiskarju. Nemara se boste vprašali, čemu še dodaten strošek, ko pa znata Corel in Illustrator vase sprejeti tako besedilo kot fotografije. Odgovor je preprost: res je, znata, a nič več kot to. Predvsem z besedilom ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. Beseda ali dve, celo nekaj vrstic ali odstavek niso problematični. A ko spustimo v enega od omenjenih programov deset in več tis

CorelDraw je skupaj vzeto najbolj zmogljivo orodje za vektorsko grafiko in hkrati kot programski paket ponuja sila veliko za majhen denar. Težava je le hroščatost, ki zna celo uničiti nekajurno delo.
oč znakov, se vse skupaj zalomi. Zato so na svetu namenski urejevalniki, ki so docela prirejeni delu z velikimi količinami besedila in slik. Najbolj znani so trije: QuarkXpress založnika Quark in Adobova PageMaker ter InDesign. Ti izdelki niso najhudeje zapleteni, ravno nasprotno. So preprosti kot le kaj, saj premorejo le kako desetino opcij Worda. Dokument v takem programu je sestavljen iz strani, na katerih sta le dve vrsti elementov: okvirji s slikami in okvirji za besedilo. Na voljo so tekstovne operacije (poravnave, širjenje, razmaki...) in nekaj osnovnih grafičnih potez, kot so risanje črt, krogov in zapolnjevanje z barvami, nakar se nabor možnosti počasi konča. Bistvo teh programov sta natančnost in zanesljivost. Od naštetih je PageMaker najstarejši, vendar ga Adobe ohranja pri življenju le še zavoljo peščice starih uporabnikov, medtem ko je za tiste manj staromodne zgradil po-vsem novi InDesign. Četudi ga veliki studiji in redakcije še niso zagrabili, se InDesignu ni treba bati za prihodnost, saj je založnik naredil bistro potezo - kompilacijo Adobe Collection (Photoshop, Illustrator in InDesign), katere cena je zgolj malenkostno višja od Photoshopove. Zato kolekcijo množično kupujejo, s čimer se baza InDesigna neustavljivo širi. Quark po drugi plati že predolgo spi na lovorikah preteklosti. Res je, da je QuarkXpress (v malenkostih) najboljši od naštetih in zato tudi najpogostejši. A prav tako drži, da stane več kot dva InDesigna in da zadnja leta stagnira. Če se ne bodo avtorji kmalu zamislili in korenito nadgradili svojega izdelka, jim bo Adobe pošteno podkuril. Že tako ima slednji to prednost, da ima pod isto streho čisto vse vrste softvera za ta posel.

QuarkXpress je izdelek založnika Quark, ustanovljenega leta 1987. Program ni popoln (pravzaprav ima vse polno pomanjljivosti), je drag kot žafran, a zaenkrat še vedno najboljši.

Programski element so tudi pisave (fonti). Povprečen uporabnik bo le-te dobil na internetu ali ob Corelu, medtem ko poklicni oblikovalci ponavadi kupijo knjižnice tipografij, ki so narejene profesionalno in vključujejo tudi šumnike. Take zbirke niso poceni, vendar so nuja. Vedeti velja, da obstajata dve sorti pisav: Adobovi (ATM) in Microsoftovi (true type). Davno nekoč, v časih Oken 3.0 in še prej, so bili zaslonski (bitstream) fonti vnaprej pripravljeni samo za nekaj velikosti (recimo 8, 10, 16, 24 in 36) in kakršnokoli nenačrtovanje večanje, ožanje in maličanje je dalo za rezultat kockaste črke. Adobe je poskrbel tudi za to področje in izdelal vektorske pisave, ki so linije obdržale ne glede na r

Typograf je eden od upraviteljev pisav. Z njim jih pregledujemo, naložimo, odložimo, natisnemo katalog ...
aztezanje. Apple je Adobu takoj ponudil podporo in jih vdelal v svoj sistem, medtem ko se je Microsoft raje odzval s svojo inačico, naborom true type. Redmondski velikan je uveljavil svoja pravila, zato je na PCjih črkovje true type edino, za katerega morate vedeti.
Kar se tiče ukvarjanja s tipografijami, znata biti v pomoč dva programa: upravljalnik (manager) s fonti in popravljalnik. Prvi bo skrbel, da ne boste imeli v pomnilniku venomer stotine pisav, ampak jih boste po potrebi naložili in odložili (recimo Type Manager, Font Navigator, Typograf in podobni). Popravljalniki, kakršen je Fontographer, pa rabijo ustvarjanju novih in editiranju obstoječih črk, kar pride hudo prav, ko bi radi sami dodajali šumnike.
Mečina oblikovalca se s tem še zdaleč ne konča. Na voljo je vrsta različnih dodatkov za programje, denimo 'plug-ini' za Photoshop in 'ekstenzije' za Quarka. Ome-niti velja Adobov Distiller, program za pretvorbo zapisa postscript v priljubljeni PDF (o vsem tem kasneje). Nenazadnje večina dizajnerjev uporablja še kak 3D modelirni program, saj je moč z njim us-tvariti zelo fine in prepričljive elemente. Skratka, nebo je meja za slehernika, ki se resno ukvarja z računalniško grafiko.

Priprava za tisk objavljeno: Joker 104
marec 2002