Revija Joker - Nedrja strojnih možganov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nedrja strojnih možganov

Digitalnost
Še tako izjemna poganjala programov so v svojem bistvu računski stroji, ki trejo številke. Mašine ne zmorejo zapopasti sveta tako kot ljudje in jim ga je treba predstaviti s serijo številskih vrednosti. Človek za ra­čunanje uporablja desetiški sistem, za računske stroje pa

Prvi tranzistor je bil po videzu nalik nerazpoznavni štreni žičk in kovine, a to je za izumiteljske primerke običajno. Trikotna ploščica je na spodnjem vogalu zarezana, da tvori dve konici.
se je sredi 19. stoletja pokazalo, da jih je preprosteje graditi okoli dvojiškega. V binarnem sis­te­mu sta zastopani samo dve vrednosti: 0 in 1. Zato lahko najmanjši kos informacije, bit, predstavimo s preprostim stikalom, ki je prižgano ali ugasnjeno. Celotno računanje je nato sestavljeno iz množice takih enostavnih stikal!
S skupki stikal lahko ponazorimo računske in logične operacije, kot so seštevanje, množenje ali primerjanje dveh števil. Zbirka operacij, ki jih računski stroj razume, predstavlja nabor inštrukcij, s katerim mu ukazujejo programi. Ti potem na podlagi ogromne serije takih zelo enostavnih povelij procesor pripravijo do tega, da pravilno krmili celotno računalniško vezje in naposled na ekran izvrže sliko, na kateri vam mlada soseda pokaže joške. Fascinantno! Procesor, ne joški, packi.
Zgodovina strojnega računanja je pisana in sega več stoletij nazaj, o čemer si lahko več preberete v naših poprejšnjih člankih Črnobeli mikrobiti in Retrospektiva programiranja. Za nas je važno, da so bili ra­ču­nalniki še sredi prejšnjega stoletja izdelani okrog nerodnih in počasnih stikal, kot so bile elektronke. Spri­čo tega so bile naprave velike kot omare za čevlje Paris Hilton in so se nenehno kvarile. Niti sledu o kakšnem 'mikro', torej. Majhnost se je lahko zgodila šele z izumom tranzistorja.

Nedrja strojnih možganov objavljeno: Joker 200
marec 2010


sorodni članki