Revija Joker - Nedrja strojnih možganov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nedrja strojnih možganov

Rojstvo Silicijeve doline
Shockley je medtem zapustil Bell Labs in 1956 ustano­vil Shockley Semiconductors. Postavil ga je v domači Palo Alto, tudi na prigovarjanje vodilnih s tamkajšnje univerze Stanford. Tedaj tega še ni vedel, a s tem je postavil temelje kalifornijski Silicijevi dolini, kjer se je rodilo računalništvo. Istega leta je z Bardeenom in Brattainom za odkritje tranzistorja prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Mimogrede, Bardeen jo je 1972 za odkritje superprevodnosti še enkrat, s čimer je edini z dvema nobelovima za fiziko.
Shockley je okoli sebe zbral impresiven mlad kader, toda še vedno je vlekel zamere iz preteklosti in hotel vse patentne pravice zase. Mladim povzpetniškim raziskovalcem je šlo to hudo v nos in že septembra 1957 mu je tako imenovana 'izdajalska osmerica' na čelu z Robertom Noycem in Gordonom Moorom pobegnila ter ustanovila Fairchild Semiconductors. Shockley ni nikoli dočakal tržne uspešnosti in je potonil skupaj s svojim podjetjem.
Ostali so si medtem belili glavo, kako vezja narediti ele­g­antnejša. Tedaj so namreč nastajala tako, da so upo­rabniki tranzistorje na licu mesta z žičkami ročno povezali skupaj in z ostalo elektroniko. Tako so sicer dobili želeno elektronsko vezje, vendar je bil postopek zamuden. Jack Kilby je zato pri Texas Instruments pri­šel na idejo, da bi vsi elementi vezja čepeli na is­tem kosu silicija. Septembra 1958 je po tej ideji napravil prvo integrirano vezje - čip. Nekaj mesecev za njim je Noyce neodvisno prišel do enakega uspeha in ga še izpopolnil. Skupaj z elementi je napravil poveza­ve med njimi, s čimer je odpadla potreba po nerodnih žicah. Tak način je v uporabi še danes.
Za razliko od Shockleyja se Kilby in Noyce nista stepla za patente in podjetji sta si ideje raje navzkrižno licencirali. Poleg tega sta jih prodali ostalim zainteresiranim, kar je povzročilo razvojno eksplozijo.

Andy Grove na levi je prav tako odšel iz Fairchilda in se pridružil Noycu ter Mooru (sredina in des­no) pri stvarjenju Intela. Trojček je s smelo in­že­nirsko in poslovno logiko rušil vse pred seboj.

Nedrja strojnih možganov objavljeno: Joker 200
marec 2010


sorodni članki