Revija Joker - Nedrja strojnih možganov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nedrja strojnih možganov

Integrirana elektronika
A ne takoj, kajti čipi so bili kljub elegantnosti drag špas. Potreben je bil sunek od zunaj, in ta je prišel leta 1961 z nastopom tekme za Luno. NASA je potrebo­vala vezja in imela denarce, s katerimi je pokupila vse, kar je imelo bakrene nožice. V tej klimi sta Noyce in Moore leta 1968 zapustila Fairchild in ustanovila Intel (INTegrated ELectronics). Začela sta z 256-bit­­­nimi pomnilniškimi moduli, napravljenimi z novimi, leta 1960 izumljenimi tranzistorji, na tako imenovani poljski pojav iz kovinskih oksidov (MOSFET).
Posel je cvetel, nato pa so dobili naročilo za izdelavo čipa za kalkulator. Inženirji so po tuhtanju sklenili, da bi bilo zanj najprimerneje napraviti kar programabilni računski procesor. Taki so tedaj še vedno ždeli samo v velikih sobanah in se kitili z oznako IBM. Že novemb­ra 1971 je nastal Intel 4004, uradno prvi mikroprocesor. Narejen je bil iz 2300 tranzistorjev MOSFET velikosti 10 mikrometrov (mikrometer je tisočinka milimetra), od koder izvira predpona 'mikro'. Pri frekvenci 740 kHz je znal obdelovati 4-bitne ukaze.
Luč sveta je videl le v omejeni količini, saj kalkulator prodajno ni bil uspešen. Toda za njim sta prišla 8-bitna Intel 8008 in 8080, ki sta postala gradnika prvih mikroračunalnikov. Med njimi altaira 8800, na katerem sta Bill Gates in Paul Allen spisala slavni prevajalnik za programski jezik basic.

Prvi procesorji, kot je ta Intelov 4004 C, so bili po videzu manj šik od modernih, a zato nič manj prelomni. Že tedaj je bila sestava enaka današnji: jedro je čepelo v keramičnem ohišju z nožicami.

Nedrja strojnih možganov objavljeno: Joker 200
marec 2010


sorodni članki