Revija Joker - Smetiščarji e-sveta

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Smetiščarji e-sveta

Mi kupimo vse!
Kitajska je nasploh fenomen, kar se tiče kupovanja odpadkov. Prvič, država šteje več kot milijardo duš. Nadalje, deluje pod komunističnim režimom, ki je, kot kaže, edini sposoben obvladovati tako množico in kolikor-toliko enakomerno porazdeljevati naravne danosti dežele. In teh, kakor se sliši čudno, Kitajska nima dovolj. Praktično edina vira, ki ju imajo na pretek, sta riž in delovna sila. Rudnikov je na Kitajskem sicer obilo, navsezadnje se hvalijo, da je tam moč najti vsako rudo, kar jih je. Toda ali veste, koliko bakra potrebujete, da napeljete elektriko v zakotno vasico? Nasploh jim primanjkuje barvnih kovin, imajo le večje zaloge svinca. Zato morajo vse druge surovine kupovati. Vse barvne kovine pa so drage kot šment in nič bolje ni z železom ter aluminijem. In tu nastopi odpadni material, ki je strašansko 'poceni'. Vse surovine so tu, le izkopljite jih iz zavrženih izdelkov! Kitajska se je tako hitro spremenila v največje zbirališče elektronskih odpadkov na svetu in reciklažne tovarne so ob pristaniščih pričele rasti kot gobe po dežju.
Do sem vse lepo in prav. Zdaj pa nastopi glavna finta. Gledate Sopranove? Potem veste, kdo si lasti smetarske družbe: mafija. Oziroma, na obravnavanem Daljnem vzhodu, triade. Dotični zlobci so kaj kmalu ugotovili, da je tovarniška predelava v bistvu draga, in se domislili vira, ki je v njihovi deželi praktično neusahljiv: cenena delovna sila v notranjosti. Nekoč pretežno kmetijske vasice, v katerih so fantje priganjali vodne bivole, deklice pa so stale do kolen v blatni vodi in sadile riž, so se čez noč spremenile v instantne reciklažne tovarne. Pri tem jim niso sezidali velikanskih hal in jim podarili modernih naprav za mletje, separacijo ter pakiranje. Dali so jim nekaj kemikalij in vžigalice ter jim pokazali, kako razstaviti določene komponente, ponavadi ob pomoči težkega kladiva. Kako se lomi bakelit okoli procesorjev in se ga meče v zmes koncentrirane klorovodikove in dušikove kisline, da se izluži zlato. Kako spraskati svinec iz katodne cevi in zavrženih baterij. In kako zažgati plastiko okoli žic, da prideš do dragocenega bakra. Ob tem so zvito pozabili omeniti, da so kemikalije malček strupene, da se pri kurjenju plastike poleg smradu sprošča strupeni klor, da toner povzroča raka in tako naprej. Zato ni čudno, da se v taki vasici pri prebivalcih najprej pojavijo težave z dihali. Ampak hej, tuberkuloza je pri nas popolnoma klasična bolezen - kaj potem, če kašlja še nekaj več ljudi? Kemikalije in strupene kovine, ki jih je elektronski odpad poln, seveda pronicajo v zemljo in podtalnico in od tam najdejo pot v riževa polja, kar pomeni, da ljudje na tistem področju hitro fašejo še prebavne motnje in ostale zastrupitve. Pa kaj, Kitajcev je itak preveč: plačilo dolarja in pol na dan je za lokalnega kmetiča pravo bogastvo in kmalu v vasico pride nova delovna sila. Starost ni važna. Lahko si osemdesetletna babica, ki bo lomila procesorje, ali šestleten fantič, ki s kladivom ponosno tolče po katodni cevi. Deklice ponavadi prebirajo zmleto plastiko in jo sortirajo po barvi, da se nato iz nje izdelajo prej omenjeni cvetlični lončki, obešalniki in drugi nizkokakovostni izdelki. Made in China.

Tako kot znamo Slovenci ličkati koruzo, znajo pridne kitajske roke guliti izolacijo z bakrenih kablov.

Podobno sliko kot na Kitajskem ugledamo v Indiji in Pakistanu, posebej zadnja leta, ko so Kitajci prepovedali uvoz računalniških odpadkov v skladu z baselsko konvencijo. Baselska konvencija (www.basel. int) je dokument, ki zelo strogo obravnava ravnanje z odpadki nasploh, zlasti glede nadzora in prevoza nevarnih in strupenih odpadkov, ter je temelj smetiščne politike na stari celini. No, Američani v njej vidijo napad na svobodno podjetništvo, saj navsezadnje računalniki menda ja niso strupeni, zato so ZDA ena redkih držav na svetu, ki konvencije ni podpisala. Evropa pač vidi malo dlje kot od konice svojega nosu in elektronsko smetje že ves čas obravnava kot nevarno, zato mora vsaka tuzemska država sama poskrbeti za svojo svinjarijo.

Smetiščarji e-sveta objavljeno: Joker 117
april 2003