Revija Joker - Smetiščarji e-sveta

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Smetiščarji e-sveta

In kako je pri nas?
V Sloveniji smetarskih podjetij še ne obvladuje mafija. Snaga, Dinos, Surovina in komunalna podjetja sodelujejo in se po malem specializirajo, eno bolj v to, drugo v ono smer. Odpadke odkupujejo sama, večinoma pa jih prevzemajo od komunalcev. In kaj storijo z računalniškim smetjem? Verjeli ali ne, naša državica ima svoj računalniški odpad. Zasebno podjetje Blok se je specializiralo za zbiranje in predelavo elektronskega odpada in je edina tovrstna služba pri nas. To ne pomeni, da morate svoj stari računalnik odpeljati k njim, saj ga sme prevzeti tudi Dinos. Toda, kot sem dejal, zbiralci odpadnega materiala med sabo sklepajo pogodbe in obstaja velika možnost, da bo računalnik ali televizor, ki ste ga zabrisali v kontejner, pristal pri Bloku. V pogovoru z direktorjem Samom Jerino smo izvedeli, da pravzaprav dobijo v predelavo zelo malo računalnikov. Več je druge elektronike, kamor spadajo predvsem odslužene telefonske centrale, s katerimi so posel pravzaprav začeli. Kasneje se jim je pridružila zastarela in pokvarjena pisarniška oprema iz velikih podjetij, v zadnjem času pa, jasno, zastareli računalniki, strežniki, strežniške omare in podobno. Podjetja torej ustvarijo okrog devet desetin predelanega materiala.
Postopek se ne razlikuje dosti od kitajskega, le da pri nas večino dela opravijo stroji, na prvem mestu veliki mlin, ki kramo zmelje na koščke. Nato z magnetno separacijo ločijo železne dele (vključno z vijaki, ki se radi zabodejo v mehkejše kose) in s flotacijo še plastiko. Te surovine nato prodajo drugim podjetjem. Iskanje zlata in srebra pri nas ni ekonomsko upravičeno, saj ga je v čipih le za vzorec. Opozorilo vsem brskačem po smeteh (scavengerjem): pozabite na to, da bi pri Bloku našli veliko ohišje ali se celo dokopali do starega 386, ki bi ga uporabili kot usmerjevalnik. Vsa oprema gre neposredno v popolno uničenje, predvsem zaradi varnostnih razlogov, saj računala prihajajo tudi iz policijskih postaj, ministrstev in zdravstvenih domov, torej krajev, kjer so podatki zaupni.
Taka je torej zadnja pot elektronike, ki je bila še pred nekaj leti čudo tehnike. Tudi na koncu, ko je razbita na drobne koščke, nekomu pomeni priložnost za dober zaslužek. Le da nekateri znamo to početi z določeno mero zdrave pameti, drugi zmečejo svoje smeti k sosedu in mu potem to še zaračunajo, dočim tretji za piškav dolar na dan vdihavajo strupene pare. Zeleni trikotnik, znak recikliranja, pa marsikje zardeva, ker ga je sram.

Kar nekaj naprav v tem velikem kupu bi še vedno delovalo. Lastniki so jih zavrgli zgolj zaradi menjave z novejšimi modeli.

Smetiščarji e-sveta objavljeno: Joker 117
april 2003