Revija Joker - Ekskrementologija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ekskrementologija

Drek se zgodi
Da iz hrane sračka nastane, mora na dolgo pot po prebavnem sistemu. Ta se razlikuje od vrste do vrste, toda v grobem ga lahko razdelimo na mehanski, biološko kemični, absorbcijski in izločalni del.
Čeprav nas tokrat zanima slednji, recimo nekaj še o preostalih, saj je kakovost končnega produkta hudo odvisna od njih. Ptiči imajo recimo kratka črevca. Verjetno ste že slišali lovske štorije, kako je moč race uloviti na vrvico s kosom slanine. Račka požre slanino, jo malo zatem pokaka, mimo pride druga račka in tako naprej. Sicer nisem videl še nikogar, ki bi mu tak sistem lova uspel, a dejstvo je, da se je s tem smrti re­ši­la prenekatera jegulja, ki je nepoškodovana zdrs­nila iz kloake. Na splošno velja, da imajo rastlinojedi dolga prebavila, vsejedi krajša, mesojedi pa najkrajša. Kar je logično. Slasten zrezek ima dosti več hranljivih snovi kot solata, da o travi ne govorim. Temu primerno morajo rastlinojedi pojesti mnogo več hrane (na­čeloma isto velja za vegetarijance), jo dosti bolj mehansko obdelati in njihov izmet je zato mnogo mnogo obilnejši.
Ko hrana dospe v črevesje, je v povsem tekoči obliki, prepojena z encimi, slino in kislino. Nato pride zraven žolč iz žolčnika, ki poleg razgradnje maščob poskrbi še za značilno barvo dreka. Smrad pride deloma od razpadlih beljakovin, večinoma pa od koliformnih simbiotskih bakterij. Koliformne jim rečemo zaradi najpogostejše prebivalke notranjosti drobovja, bakterije Escherichia coli. Kupčki mesojedov smrdijo bolj od rastlinojedih, ker živalske beljakovine vsebujejo žveplo. Kakorkoli, tanko črevo posrka hraniva, v debelem črevesu pa se prične absorbcija vo­de, dokler se v rektumu končno ne formira dobro znana klobasa.
Ali pa tudi ne. Po bristolski lestvici ocenjevanja poz­na­mo namreč kar sedem kategorij govna, glede na vse­bnost vode. Na prvem mestu so suhi bobki, na zadnjem pa popolna lijavica, ki običajno kaže na to, da je s prebavili nekaj narobe. Pri tem je treba upoš­te­va­ti, da sta dotični skrajnosti za nekatere živalske vrste čisto fiziološki. Kunci, drobnica in serjad, khm, srnjad recimo morajo kakati bobke. Še več, kunci iz sebe spravljajo povsem različni vrsti bobkov in ene od njih pojedo znova. To ni koprofagija (žretje lastnih iztrebkov), kot jo poznamo iz nemških drekastih videov, ampak njihov način prebave. Ker imajo kratka črevca, so razvili zvit način za boljši izkoristek. Napol prebavljena trava se sprime v kroglice, ki so za razliko od pravih bobkov suhe in spominjajo na peletirano krmo. Tem kroglicam pravimo cekotropi in jih ne smemo zavreči. Itak jih dolgouščki pojedo, preden storimo kaj podobnega. Pravi koprofagi pa so gov­na­či, muhe, psi in ostarele porno zvezde.
Zakaj bi kdo to počel s fiziološkega stališča? Čeprav gre za izmet, črevca niso optimalni ekstraktor. V dehtečem kupčku zna biti tudi do polovica energije, ki je bila v osnovni surovini, kar ni malo. Marsikatero bitje zna to izkoristiti. Če ne drugače, posušeno govno lepo gori, kar izkoriščajo beduini. Velika vsebnost vlaknin pa ga naredi za dober gradbeni material s finimi izolacijskimi sposobnostmi.

Posušen kamelji drek kot gradbeni material? Seveda! Zaradi visoke vsebnosti vlaknin je kompakten in ima predvsem zelo dobre izolacijske sposobnosti. V suhem in vročem podnebju hkrati ne smrdi. Le če pride do hudega naliva, se znajdeš dobesedno v dreku.

Ekskrementologija objavljeno: Joker 203
junij 2010