Revija Joker - Vietnam

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Vietnam

Francoska Indokina
V tistem času je pod vplivom Sovjetske zveze in Kitajske v vzhodni Aziji vladal duh komunizma. Za razliko od Vzhodne Evrope, kjer je se je Leninova doktrina borila proti izkoriščevalskemu kapitalizmu, je bil v rižogojnih deželah naravnan v osvoboditev izpod kolonialnega jarma in v modernizacijo države. Vietnam je imel najbolj učinkovito tovrstno gibanje, imenovano Vietnam Doc Lap Dong Minh Hoi (odbor za osvoboditev Vietnama), skrajšano Vietminh. Ustanovili so ga vietnamski prebežniki na Kitajskem leta 1936 in pobudo je kmalu prevzel Nguyen Tat Thanh, pozneje znan kot Ho ši Minh (pomeni razsvetljenec ali osvoboditelj). Med drugo svetovno vojno, ko je Vietnam vseh pet let tlačil japonski okupator, so komunisti organizirali osvobodilno fronto, ki so ji v pri

Bao Dai je bil zadnji vietnamski cesar (od leta 1926). Med indokinsko vojno ga je Francija imenovala za predsednika Vietnama s prestolnico v Saigonu. Po strmoglavljenju njegove vlade je do smrti 1997 živel v izgnanstvu v Parizu.
zadevanju za zmago v Tihem oceanu na pomoč priskočile celo Združene države Amerike. Leta 1945 je Ho ši Minh s pomočjo somišljenikov zasedel Hanoi in se oklical za vodjo Demokratične republike Vietnama. Francozi so dozdevno pristali na samostojno pokrajino pod okriljem njihove zveze, toda vietminhovci so želeli popolno neodvisnost. Medsebojno nestrinjanje sta obe strani izrazili tudi z ognjem. 'Sporazumevanje' je doseglo vrhunec 26. novembra 1946, ko je francoska mornarica bombardirala Haiphong in pobila več tisoč civilistov. Domačini so odgovorili s popolnim zavzetjem Hanoija, s čimer se je pričela indokinska vojna, ki je trajala slabih osem let. Sprva se je Vietminh zaradi francoske premoči in opremljenosti oklepal gverilskega bojevanja ter hujskanja prebivalstva. Proti koncu pa je proti nasprotniku nastopal odprto in številčno. Vojna se je končala Vietminhu v prid 7. maja 1954, ko je slavna legion etrangere (tujska legija), katere namen je bila zaščita francoskih kolonij, utrpela največji poraz v svoji zgodovini. Šlo je za bitko pri Dien Bien Phuju, v kateri so Francozi sprva zasedli dotično gorsko mestece, vendar so jih Vietnamci ujeli v obroč. Na koncu so se morali Francozi pod težo težkega topništva ne le vdati, marveč povsem kapitulirati.
Poraz je pokazal, da Francija ni sposobna obdržati oblasti v regiji in s sporazumom o premirju je nekdanji kolonialni velesili od vseh ozemelj v Indokini ostal le še južni del Vietnama. Ženevska konferenca 21. junija je namreč prinesla neodvisnost tako Laosu (Kambodži se je uspelo osamosvojiti že prej) kot preureditev Vietnama. Francosko-vietnamski dogovor je za dve leti razdelil državo na dva dela, z mejo na sedemnajstem vzporedniku in z napovedanim plebiscitom za leto 1956, v katerem bi se prebivalci svobodno odločili za združitev.
Korektnosti se v tem času nista držali ne ena, ne druga stran. Medtem ko so komunisti podpihovali južne rojake, je Franciji v protikomunustični propagandi izdatno pomagala Amerika.

Vietnam objavljeno: Joker 117
april 2003