Revija Joker - Robin z oglavnico

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Robin z oglavnico

Bardova zgodba
Dasiravno se je mesto Loxley iz Južnega Yorkshira oklicalo za Robinov domači kraj, pri čemer so ob­činski svetniki v prid turizmu celo določili rojstno letnico 1160, ta tržna poteza nima zgodovinske podlage. Strokovnjaki, ki si dajo veliko opraviti z raziskovanjem ozadja mita, so si edini, da ni nobenega nepos­rednega pokazatelja na natanko določeno zgodovinsko osebnost. Nekaj preglavic povzroča dejstvo, da je bil Robert, iz katerega izhaja varianta Robin, jako priljubljeno ime tistega časa, prav tako tudi priimek Hood oziroma Hode. (To pomeni zaglavnico ali kapuco po domače in ne soseske.) Temu primerno veliko je bilo slično oklicanih mož v vsaki vasi. Drug problem je malo ohranjene napisane besede, ki se nanaša na tisti čas in prostor, iz katerih naj bi heroj domnevno izviral. In za nameček so bili bili kronisti pogosto malo­marni v navajanju lastnih imen, tako da je veliko zapi­sov ljudi in krajev dvoumnih.
Povest o drznem lokostrelcu, ki se zoperstavi oblasti, so prvič prenesli na papir šele v začetku petnajstega stoletja. Gre za trubadursko balado, ki se začne s stihom “Robyn Hode in Scherewode stood.” in nato opi­še podlago danes uveljavljene štorije, torej Robinovo partizansko ropanje in spopadanje z milico. V rimah so omenjene njegove lokostrelske veščine, zvijačnost in nekateri člani židane druščine: Mali John, mlinarjev sin Much in Will Škrlatni. Niti ta, niti ostali epi iz petnajstega stoletja, med katerimi izstopa Gest of Robyn Hode (Dejanja Robina Hooda), pa ne širijo človekoljubnih idej oziroma pomoči ubogim. Zelena bratovš­čina je v tistem obdobju predstavljala le simbol svobode. Zanimivo je, da te zgodnje pesnitve prav tako ne vklju­ču­jejo Lady Marian, kralja Riharda in njegovega brata, princa Johna, pač pa se nekje med stihi pojavi edinole kralj Edvard brez številke. Trije Edvardi so vladali od leta 1272 do 1377, kar je najmanj stolet­je kasneje od 'uveljavljene' umestitve legende. A če se pripoved sto in več let širi le od ust do ust preprostega, vraževernega ljudstva, je še dobro, da se Robin ni na kraju boril z zmaji in velikani. Tako je bil junak enkrat iz Nottinghamske grofije doma, drugič iz severnejšega Yorka, Škoti so ga med bojem proti Angle­žem za motivacijo umestili v svoje gozdove. Tako se je že v prvih baladah zvrstila cela zmešnjava gozdov in oseb, zgledi pa so prihajali z vseh strani, celo od Williama 'Mela Gibsona' Wallaca.

Sodobni Sherwood (shire wood – grofijski gozd) je s svojimi štirimi kvadratnimi kilometri skopa zapuščina nekdaj brezmejnega gozda, skozi ka­terega je vodila edina cesta iz Nottinghama v Lon­don. Živi pa tam tisočletni hrast, ki je po na­vedbah turističnih delavcev dajal senco tudi Ro­binovi tovarišiji.

Tako kot dandanašnji vsako dekado posnamejo nov film o Robinu, so tudi tedaj pesniki, pisatelji in dramaturgi redno in hvaležno ohranjali lik pri življenju. Njihova domišljija in umetniška svoboda sta historično natančnost kakopak le še poslabšala. Imel je stotine izmišljenih, folklornih ali zaresnih sovražnikov iz otoš­ke zgodovine. Enkrat je bil brezobziren morilec, drugič galanten slepar, pomagal je v vojni proti južnim so­sedom in v nekaj različicah je celo umrl. Sprva tla­čanskega in iz tega razloga uporniškega Robina so lite­­rati šestnajstega stoletja spremenili v padlega plemi­ča, ki ga je oblasti željni prestolonaslednik John oropal posesti, zato se junak priduša, da bo pomagal ostalim izkoriščanim. S tem je legenda prvič dobila oprijemljiv datum: konec tretjega križarskega pohoda, leto 1192. Ta verzija, četudi splošno sprejeta, nima zgodovinske osnove in gre le za vsiljeno dajanje duška zgodovinarjev tudorske dinastije, ki je prezirala Johnovo vladavino po Rihardovi smrti. Toda ne glede na to velja zaradi povezave z legendo in obče razgledanosti vpogledati ta košček zaresne zgodovine.

Robin z oglavnico objavljeno: Joker 203
junij 2010