Revija Joker - Ko bo Joker polnoleten

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ko bo Joker polnoleten
Ko bo Joker polnoleten
...
JCT in hlapiči dajo vkup glave in izgotovijo največji članek v Jokerjevi zgodovini. V njem skušajo skozi zanimivo branje odgrniti zastor prihodnosti oziroma tehnologij, ki jih bomo vzeli za svoje tja do leta 2010. V Jokerju 202 bomo svoje trditve, domneve in špekulacije analizirali (ter se od srca smejali).

Ta mesec mineva točno enajst let, odkar je izšla prva številka (takrat še ne) farbovitega magazina. In ko smo pogledali v preteklost, smo spoznali, da se je računalniški svet strašansko spremenil. S čimer ne mislimo zgolj na grobo računsko moč, ki je od 486 kot takratnega vrhunca tehnologije narasla za več tisočkrat (prvi pentium se je pojavil šele leto dni kasneje). Bolj zanimivo je, da se je v teh enajstih letih pojavil kup napravic, o katerih nismo takrat niti sanjali, danes pa brez njih ne znamo več živeti.
Leta 1992 je bil mobilni telefon zgolj noviteta, rezervirana za ljudi iz nekega drugega sveta. Mobitel je komaj dobro vzpostavil omrežje, priključnina je znašala okrog deset tisoč nemških mark, poleg telefona pa ste morali tovoriti velikanski akumulator. Danes si mobilnik lasti praktično vsak Slovenec in nekateri so njegovega neprestanega zvonjenja pošteno siti. Nekako takrat so nam pričeli postajati dostopni prvi pogoni CD-ROM, ki jih je bilo moč dobiti že za tisočaka pokojne nemške valute. Ploščke so brali z enkratno hitrostjo, s 150 kilobajti na sekundo, in strokovne revije niso mogle prehvaliti medija, na katerega spraviš celo Britaniko, pa še ti ostane prostora za kako kratko zgodbico, kakršen je Gospodar prstanov. Istega leta se je kot popolna novost pojavil video zapis MPEG-1. Za njegov zvokovni del so bili zaslužni gospodje s Fraunhoferjevega inštituta (razvili so ga pet let prej), ki jim milijoni poslušalcev datotek MP3 izrekamo večno zahvalo. O predvajalnikih empetrijev takrat seveda še ni bilo govora. Tudi osebni digitalni pomočniki ali, po domače, dlančniki so se slišali kot popolna znanstvena fantastika. Kaj bi potemtakem takrat rekli, če bi nam nekdo dejal, da lahko vse našteto združimo v napravico, ki jo je moč vseeno vtakniti v žep? Oziroma nositi p

Pričenja se doba nanotehnologije, ki bo v končni fazi prišla na nivo posameznega atoma.
ol gigabajta podatkov na obesku za ključe? Takrat so toliko premogli le najzmogljivejši trdi diski. Digitalna fotografija? Naka. Trirazsežne, prvoosebne igre? Celi dve solidnega videza: Ultima Underworld in Wolfenstein. Pecejaši smo poslušali piskač in zrli v kvadratke, lastniki amig pa so se nam zlobno smejali in nam kazali fantastične posebne učinke. Skratka, vse se je hudo spremenilo in nikakršnega dvoma ni, da na bolje. Še več, nove pridobitve so se trdno usidrale v naša življenja, čemur sploh nismo posvečali pozornosti. Kaj nas torej čaka v naslednjih desetih letih? Ker nismo preroki, da bi lahko iz kart razbrali, kam nas nese prihodnost, se v pričujočem besedilu ves čas oziramo nazaj in na podlagi računalniške evolucije napovedujemo, česa se imamo nadejati nekako do 2010.
A četudi smo pri tem ustrelili kakega kozla, nam ne zamerite. V preteklih desetletjih se je pri podobnem opravilu fino zaklal kup velikih imen, vključno z enim od direktorjev IBMa, ki je napovedal, da bo ves svet potreboval največ pet računalnikov, in pokojnim urednikom Mojega Mikra, ki je v začetku devetdesetih v enem svojih uvodnikov pisal o Moorovem zakonu in za prelom tisočletja s strahospoštovanjem napovedal računalnike s sto megaherci ter 32 MB pomnilnika. In ne pozabimo na domnevno Gatesovo izjavo, da bo 640 kilobajtov več kot dovolj za vsakega uporabnika. Toda najvažneje ni, kaj smo napovedali, daleč bolj zanimivo bo biti zraven in spremljati, kako hitro se naše napovedi izpolnjujejo - oziroma kje smo ga najbolj pokronali. Shranite torej ta Joker!

Ko bo Joker polnoleten objavljeno: Joker 118
maj 2003


sorodni članki