Revija Joker - Krvava sled

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Krvava sled

Luknjice in luknje
Fikcija ponavadi riše boje, v katerih strel žrtev pošlje fr­čat po zraku, skozi vstopno rano pa lahko malone vidimo notranje organe. Večina teh predstav je gladko napačnih. Ni pogojev, da bi človeka zadetek iz navadne puške sam zase spravil iz ravnotežja, kaj šele, da bi ga kar tako podrl na tla. Že res, da izstrelki povzročajo grozljive rane, a te ne nastanejo kot posledica udarca, marveč osredotočenosti energije na majhno območje. Vzemimo naboj 5,56 x 45 mm NATO, ki ga uporab­ljajo naši soldatje za svoje jurišne puške F2000. Štirigramska krogla ima začetno hitrost okoli 950 m/s s kinetično energijo 1805 J. Recimo, da tarčo z maso 70 kilogramov zadene pri 750 m/s. Kot uči osnovno­šolska fizika, ob tem nanjo prenese svojo gibalno količino in jo požene v gibanje s hitrostjo 4 cm/s. Kar je zelo malo in lahko človek prenese. Posameznik ne bi imel problema držati pred seboj jeklene plošče in prestrezati projektilov. Gibanje človeškega telesa ob zadetkih je zato zlasti posledica fizioloških refleksov in psihičnega šoka. Pomislite: če se spečemo v prst, se roka urno premakne, torej ne bi ostali ravnodušni, če bi nam nekaj preluknjalo ledvice.

Izstopne rane so praviloma občutno večje od vstopnih, zaradi česar bolj krvavijo. Tu značilna pre­strelna poškodba z vojaškim pištolskim nabojem.

Naslednja zmota se tiče velikosti vstopnih ran. Te so namreč dokaj skladne s premerom krogle, kar pri prej omenjenem naboju pomeni največ 6 milimetrov široko luknjo. Vstopne rane poleg tega ne spuščajo privzeto gejzirjev rdeče tekočine in res obilno krvavijo le, če krogla v globini zadene pomembno žilo ali s kr­vjo napolnjen organ, denimo jetra ali vranico. Strelne rane so zato od zunaj ponavadi čisto nemesarska zadeva in ni čudež, da se uspejo skriti in jih najdejo šele pri obdukciji! Krvavi prizori iz filmov so taki, ker za simulacijo uporabljajo vrečke z rdečim polnilom, ki se na ukaz razpočijo.

Luknja je od zunaj sicer lahko videti majhna, toda slika v notranjosti telesa zna biti drugačna. Tako, kot tu kaže škoda ob zadetku krogle iz puške. Poleg tega tretjina materiala krogle ostane v tkivu.

Obstajajo pa izjeme, ki se povečini tičejo strelov iz neposredne bližine. Tu pride do pojavov, ki na večji raz­dalji niso prisotni. V dogajanje se vključijo smodniš­ki plini, ki sledijo krogli iz cevi, vdrejo v odprtino in jo razširijo. Pri močnejših orožjih, kot so puške, curek vročih plinov povzroči res grde odprte rane. Predstav­ljajte si, da bi nas najprej zadelo, nakar bi nam v rano zasadili petardo in jo prižgali. Večina grozljivih poš­kodb pri samomorih s streli v glavo je v resnici pos­ledica delovanja smodniških plinov! (O izstopnih ranah glave pozneje.)
Odprtina je takenako drugačna, če izstrelek tkivo zadane pod kotom, do česar pride iz več vzrokov. Kot smo zapisali v vedežu o balistiki, puškovno strelivo pri oddaljenosti nekaj metrov od cevi še precej niha okoli ravnovesne lege. Pri strelih iz bližine je zato mogoče, da projektil prileti poševno in napravi večjo raztrganino. Še pogosteje se te pojavijo, če kroglo na njeni poti kaj zmoti. Skrivanje za tankim zidom se zato lahko izkaže za slabšo idejo, kot če bi žrtev zadetek prejela direktno! Večina streliva na trgu namreč nima težav s prebijanjem predelnih sten in tako zmoten izstrelek lahko kasiramo pod kotom, rezultat pa bo grda vstopna poškodba. Posebno pogosti in nevarni so primeri, ko krogla na poti v telo najprej trešči v roko ali kak drug ud, saj ima po izstopu še dosti energije.
Najmanjša hitrost, ki jo mora projektil imeti, da prebije kožo, za klasične vrste streliva znaša od 60 do 80 m/s (primerjajte s hitrostjo ob ustju cevi zgoraj). Koža je namreč odpornejša od mišičevja. Hitrosti padajočih krogel, ki so bile izstreljene navpik v zrak, so ponavadi ravno na tej meji, zato tovrstni zadetki ne povz­ro­či­jo resnejših poš­kodb. Seveda pa imamo problem, če pride do strela v izpostavljen del, denimo oko. Zračne puške dajemo danes v roke že otročadi, a svinčeni nabojček se lahko ob zadetku iz bližine v oko prebije prav do mož­ga­nov!

V filmih ljudje letajo po zraku, ker ... je to pač zabavno gledati. In nič drugega. Čisto enako kot v kungfujskih filmih. Mimogrede, za vrečice z umetno krvjo ponavadi uporabljajo kar kondome.

Krvava sled objavljeno: Joker 204
julij 2010