Revija Joker - Krvava sled

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Krvava sled

Votline in votlinice
Krogla mesa ne reže z ostro konico, kot bi si kdo nemara mislil, marveč ga trga pred sabo. Pri udarcih s tako visoko hitrostjo se tkivo obnaša drugače, kot če vanj zarežeš z nožem. Zamislite si, kako je, če z roko potegnete po vodni gladini. Pred dlanjo je moč videti valove, ki se širijo naprej in ob straneh. Podobno se zgodi v telesu: izstrelek tkivo v prostoru pred seboj nariva in trga ter pošilja po njem naprej in vstran udarni val. Ta ob poti krogle najprej ustvari tako imenovano začasno votlino (temporal cavity), ko je tkivo siloma odrinjeno vstran. Njene meje potem zanihajo nazaj proti poti izstrelka in se v 10 milisekundah po zadetku umirijo v položaj trajne votline v tkivu. Velikost votlin je odvisna od energije, ki jo projektil tkivu odda, in se od streliva do streliva zelo razlikuje.

Za simulacijo obnašanja krogel v telesu se da­nes zatekajo k balistični želatini – zdrizu podobne upornosti, kot jo ima mišičevje. Veliko teže je ponazoriti pot skozi notranje organe in kosti.

Vojaški pištolski naboj 9 x 19 mm s polno kroglo ima maso med 5 in 10 grami, hitrost ob ustju cevi 400 m/s in energijo okoli 600 J - znatno manj kot pri puški. V mesu napravi trajno votlino, dočim je za­čas­na zaradi majhne hit­rosti neznatna. Enostavno, a ne? In tudi je, dokler se krogla ne začne prekopicevati!
Do tega kolebanja vselej pride, ko se izstrelku energija dovolj zmanjša, da izgubi stabilnost. Poudarka vredno dejstvo je, da mehko človeško tkivo ne spreminja smeri leta izstrelkov. Če krogla v telesu izgubi stabilnost, ne bo delala ovinkov, marveč se bo sku­ša­la prekopicniti. Ker se bo ob tem postavila pravokotno na pot, bo poškodba seveda hujša in začasna votlina velika. Omenjeni 9 mm izstrelek izgubi stabilnost šele po 20 centimetrih potovanja v mišičevju. Ker se spričo polne konice le malo deformira, ponavadi izstopi na drugi strani. Zaradi tega tarči ne preda vse energije, kar za samoobrambno strelivo ni optimalno.

Naboji z votlo konico v postroju, na levi zloglasni winchester black talon. In ne, te krogle niso za­dele zidu, saj do take razširitve konice pride v meh­kem tkivu. Svinec pač ni ravno trdna kovina.

Zato je policijsko pištolsko strelivo močno drugačno od vojaškega. Glavna naloga miličniških nabojev je napadalca karseda hitro onesposobiti. Temu so namenjene krogle z votlo konico (hollow point). Pri le-teh ima tkivo pri zadetku mnogo večjo upornost, zato se konica razširi oziroma 'zacveti'. S tem krogla tkivu prenese dosti več energije. Rezultat je znatna začasna votlina, ki ima lahko dvanajstkrat večji premer kot kaliber naboja, pa tudi trajna votlina ima premer zacvetele konice. Krogle z votlo konico cilju običajno predajo vso energijo in se v njem ustavijo. Ni pa to nujno in o tem bo več besed v zadnjih poglavjih.

V telesu zdrobljene krogle so videti grozljive. A upoštevati je treba, da imajo taki drobci mnogo manjšo prebojnost od nezdrobljive krogle.

Hollow pointi so spričo načina delovanja povzročili mnogo burnih odzivov, saj naj bi povzročali 'grozljive rane', mnogo hujše od krogel s polno konico. V resnici se poškodbe zaradi njih po nevarnosti za življenje ne razlikujejo kaj prida od drugih. Je pa njihova uporaba vseeno omejena: vojske zveze NATO se držijo haaških konvencij iz let 1899 in 1907, ki hollow pointe v vojnem času prepovedujejo. Krogle s polno konico jim čisto ustrezajo, saj gre prevladujoča doktrina v smer, da je sovražnega vojaka bolje poškodovati kot ubiti. S tem namreč zaposliš njegove soborce, ki se morajo ukvarjati z njim. Še ena zanimivost: famozne 'dum-dumke', s katerimi se napačno označuje eks­plo­­­­zivne krogle, so bile v resnici prve krogle z votlo ko­nico, ki so jih Britanci 1890 izdelovali v indijskem mestu Dum Dum! Prave eksplozivne krogle pištolskih in puškovnih kalibrov v telesu ne napravijo tako velike škode, da bi se odkupile za svojo splošno nezanes­ljivost. Tudi na črnem trgu jih je zato težko najti.

Voda je čudna. Hitre krogle rada zdrobi in ustavi že po enem metru, medtem ko so počasne piš­tols­ke v njej nevarne še po več metrih.

Kako varljiva zna biti nevarnost izstrelkov, ponazori puš­kovni naboj nizke moči, sloviti .22 long rifle (5,7 mm). Majhna krogla z energijo okoli 200 J res ni videti pošastna, a se pri zadetkih v kosti rada odbije. Večkrat. Dovolj je, da na poti zadene katero od vitalnih žil, pa bo žrtev hitro krepala. Pri atentatu na predsednika Ronalda Reagana 30. marca 1981 je slednjega ogrozila ravno krogla tega kalibra, ki se je odbila od utrjenega okna njegove limuzine, ga zadela v predel pod pazduho in se ustavila v pljučih nekaj centimetrov od srca. Mimogrede, bila je doma modificirana z eksplozivno polnitvijo iz svinčevega azida, ki pa je zatajil.

Na strelske obračune je vezana obilica urbanih mitov, ki so klasična žrtev Mythbusterjev. Ti so med drugim pokazali, da se krogle ne da ujeti z zobmi ali je ustaviti v pištoli tako, da vtakemo prst v cev. Okej, jaka znanost. Toda med drugim so sprevideli, da imajo knjige in kovinski predmeti v žepih le neznatno možnost, da nas obvarujejo.

Krvava sled objavljeno: Joker 204
julij 2010