Revija Joker - Hrana za bogove

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Hrana za bogove

Od Olmekov do konkvistadorjev
Najprej to, da raste na drevju. Kakavovec je nizko drevo, ki izvira iz Srednje Amerike. Njegovi plodovi na prvi pogled niso nič kaj okusni. Toda za prst debela, usnjata lupina kakava v sebi skriva sladko sluzasto meso in kup semen. Arheološke najdbe, ki segajo tja v leto 3000 pred našim štetjem, so pokazale, da so iz mesa plodov kakavovca Olmeki, ena prvobitnih civilizacij na tistem področju, znali pripravljati alkoholno pijačo. So pa tudi dokazi, da so že sušili in pražili semena.
Prav slednja so osnova za čokolado - pijačo, ki je v predkolumbovski Ameriki, zlasti med vladavino Aztekov, dobila mistične lastnosti. Tako Azteki kot Maji, ki so rastlino prvi poimenovali ka'kau, so namreč verjeli, da je čokolatl (xocoatl, kot so imenovali pijačo) čaroben, malodane božji izum. Zato so se z njim redno opijali ob velikih praznikih, rojstvih, smrtih in podobnih priložnostih. Tudi ob svojih krvavih ritualih so bodočim žrtvam, ki sta jih prevevala žalost in apatija, ponujali kakav, zmešan s krvjo prej pobitih, da bi se malo razživeli. Semena kakava so pri Aztekih in Majih veljala celo za uradno plačilno sredstvo. Za enega si dobil lep zrel paradižnik, za tri jajce, za sto lepo rejeno purico, tisoč zrn pa ti je kupilo dobro pitanega sužnja!

Detajl z majevske vaze prikazuje mojstra, ki preverja temperaturo svojega čokoladnega napitka. Po izrazu na obrazu ni ravno zadovoljen, očitno zato, ker mu služabnik jezika nazaj. Pod mizo so koruzne potičke s prelivom iz kakava in čilija.

Ni torej čudno, da so domačini plod kakavovca kot eno svojih največjih bogastev predstavili Krištofu Kolumbu. Ta je novost prinesel na španski dvor, a se ni prijela. Treba je bilo konkvistadorjev, ki so se v novem svetu naselili za dlje časa, da so pričeli uživati v napitku. Ko ga je Montezuma II. prvič ponudil Cortesu, ga je ta opisal kot grenek gravž, primeren le za svinje. A prebrisani vojaki so ga pričeli mešati z medom ter sladkorjem iz trsa, da je čokolatl postal všečen evropskemu okusu. Kaj kmalu so kakavova zrna postala ena glavnih izvoznih dobrin, iz Španije pa se je nova moda pričela širiti po vsej Evropi, predvsem z menihi dominikanci. Sprva je bila rezervirana za višje sloje in ljudi, ki so se sukali okoli njih. Ni trajalo dolgo, da se je kult o magičnih lastnostih zrnja razvil tudi na stari celini. Še posebej, da krepi moško spolno moč. Zato se je s čokolado bojda rad nalival beneški jebač Casanova. Temu primerno je kakavovec dobil latinsko ime Theobroma cacao - kakav, hrana za bogove.

Hrana za bogove objavljeno: Joker 208
november 2010