Revija Joker - Sveta dežela

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sveta dežela

Obljubljena država
To je bil obenem konec poenotene judovske države za skoraj tri tisoč let. Po asirski in babilonski zasedbi so pokrajino osvojili Rimljani. Za njimi so prišli Arabci, za časa križarskih vojn je bilo Jeruzalemsko kraljestvo v evropskih rokah, potem v egipčanskih, nakar so tistim deželam točno štiristo let vladali Turki. Po koncu Otomanskega cesarstva je Palestina postala britanska kolonija.
A ves ta čas je obstajalo tako imenovano sionsko giba­nje, ki si je prizadevalo za vnovično uresničitev Božje domovinske obljube. Ko je druga svetovna vojna spremenila politični zemljevid sveta in odpravila kolonializem, je judovska skupnost izkoristila trenutek. 14. maja 1948 so s tihim privoljenjem Zahoda, ki je imel slabo vest zaradi holokavsta, ustanovili državo Izrael.

Salomonov tempelj je svojčas bojda hranil skrinjo zaveze, v kateri so bile spravljene zapovedi, ki jih je Mojzes prejel od Boga. Danes od izvirne stavbe ni ostalo nič, Zahodni zid je namreč zapuščina kasnejšega svetišča, ki je zraslo na istem mestu. Tukaj je leta 1118 med križarskimi vojnami nastal red vitezov templjarjev, katerih namen naj bi bil brskanje in iskanje davno pozabljenih zakladov globoko pod zemljo. Kaj so našli, bo večna uganka.

Gladko seveda ni šlo, kajti na ozemlju je živelo mnogo Arabcev, sporen pa je bil takenako Jeruzalem, ki za muslimane ni nič manj častitljiv. Le dan po razglasitvi samostojnosti so Izrael zato napadle bližnje de­žele. Ker je bila mlada država revna in maloštevilna, si j

Takle je zemljevid Svete dežele. Gazo in Zahodni breg, ki predstavljata nepriznano državo Palestino, je Izrael zasedel leta 1967. Zahodni breg, ki ga nadzoruje stranka Fatah, je na boljšem, saj je dostop do njega kljub zidu omogočen in prebivalci se imajo načeloma v redu. Hamasovi Gazi pa gre slabše. Na obmorskem pasu, dolgem 40 in širokem 10 kilometrov (petdesetkrat manjša površina od Slovenije), se gnete 1,6 milijona Palestincev, dočim je meja z Izraelom, tako na kopnem kot na morju, praktično zaprta. Golanska planota in vzhodni del Jeruza­lema, ki se takisto prištevata pod zasedena območja, imata drugačen status. Tamkajšnji arabski prebivalci so po zasedbi dobili državljanstvo in se imajo načeloma za Izraelce.
e vsaka soseda zlahka vzela krajec zemlje. Egipt je zavzel Gazo, Sirija kos na sever u, največji del, zahodni breg reke Jordan in vzhodni Jeruzalem, pa je pograbila Jordanija. Toda skozi naslednji dve desetletji se je judovska skupnost izdelala in okrepila. Apel, da bi se moral v Sveto deželo vrniti sleherni jud, je po­čet­ve­ril prebivalstvo na tri milijone. Zavezniki so gospodarstvo finančno podprli in Nemčija je izplačala milijarde mark reparacij, kar je bilo dovolj za zagon moderne, (do sebi enakih) demokratične države. Sovražna okolica in notranji neprijatelj pa so narodu izvežbali vojstvo in špijonažo.
Pre­obrat se je zgodil z začetkom druge izraelsko-arabske vojne 5. junija 1967. Dotlej je bila dežela brez Gaze, Zahodnega brega in Golanske planote, kar je sta­nje, ki ga je imel v mislih Barack. Dotična ozemlja je Izrael znova zavzel v šestdnevni vojni, v kateri so Judje arabske vojske osramotili pred vsem svetom, sebi pa pridobili sloves res zajebane sile. Povod zanjo je bila egiptovska blokada Rdečega morja, kar pa je bil le vrhunec stalnega nagajanja in orožarskega rož­ljanja sosed. Do kraja izurjeni izraelski piloti so v prvih dneh za ceno vsega šestindvajsetih lastnih uničili več kot štiristo nasprotnih letal, večino od tega prizemljenih egiptovskih, za kar je zaslužna proslavljena izraelska obveščevalna služba Mosad. Nasploh so bili vohuni in agenti, ki so z malenkostmi, recimo zlitjem odvajala v poveljnikovo kavo in rezanjem telefonskih žic, korenito pripomogli k uspehu.
Nasproti stoječe sile Egipta, Sirije, Jordanije in Iraka so jih sprva fasale iz zraka, nato pa še konkretno s tanki. V šestih dneh so izgubile preko dvajset tisoč mož, dočim je bilo na izraelski strani žrtev manj kot tisoč. Davidova zvezda je zaplapolala v vseh prej omenjenih pokrajinah in za dobro mero še na vsem Sinajskem polotoku.

Judje si po drugi svetovni vojni bržda niso mislili, da bodo v nekaj desetletjih primorani postati vojaška velesila, ki se bo vojevala doma in na tujem. Resda uživajo podporo Ame­­rike, vendar so v marsičem samozadostni. Tole je njihov odličen tank mer­­kava, do nedavnega so izdelovali supersonic kfir, njihovi uziji veljajo za najboljše brzostrelke, za Magnum pa so razvili eno najbolj popularnih pištol desert eagle.

Sveta dežela objavljeno: Joker 215
junij 2011