Revija Joker - Zobne zablode

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zobne zablode
Zobne zablode
...
Zobje so zakon. Z njimi jemo, se smejimo in grizljamo bradavičke. A kakor so trdi in frajerski, so tudi minljivi ter odvisni od lastnika. Ker o tem še vedno kroži obilica zablod in bi marsikdo raje rodil kot šel k zobozdravniku, vas o čekanih osvešča Navi, članica zloglasnega ceha.

Huh, članek o zobeh v igričarski reviji? Se nam je zmešalo? Ali pa smo se potuhnjeno prelevili v napol promocijsko bro­šu­ro o zdravem življenjskem slogu, da bi pridobili kak oglas? Nič od tega. Saj je res, da zobovje in špilovje vežejo predvsem zobate beštije. A hkrati je ta vsakdanja tematika preveč pomembna in nerazumljena, čeprav skrb za zobe sega daleč v čas. Že praljudje so si čekane trebili z nitmi, stari Kitajci so iz merjaščevih ščetin vezli prve krtačke in nad zobobol navalili z akupunkturnimi iglami. Zahod je sledil kasneje – tu so po ustih šarili brivci in potujoči mazači z orodjem, ob katerem je ledenela kri. No, ko so pričeli bolečino izganjati s kokainom, je postalo zobozdravstvo vendarle bolj znosno. 
Danes zobarski stoli izgledajo kot vesoljske ladje, vse piska in se sveti, a strah ljudi pred stikanjem po gofljah ni nič manjši. Ker pa je prav nevednost bistvena za demonizacijo, je prav, da se jo vsaj malce razkadi. Joker rad širi vse konce vaših obzorij in ker JCT premore članico z izobrazbo na tem področju, je na mestu odgovarjalnik. Gotovo boš v njem našel marsikatero cvetko, ki se tudi tebi mota po glavi. S svojimi zobmi boš shajal še dolgo in ni neumno, da se z njimi že zdaj dobro razumeš. Ko se zarežiš za profilno sliko na fejsiču in slastno zagrizeš v pico ob polnočni seansi WoWa, so prav oni glavne zvezde!


Med umivanjem pljuvam kri! Bolje, da sploh ne drgnem, očitno imam občutljive dlesni in se zlahka poškodujem. 
Samo brez panike. Bržda je vzrok za krvav umivalnik zelo preprost in hitro rešljiv. Kri pljuvaš, ker imaš vnete dlesni. To je reakcija tkiva na umazanijo in bakterije, ki so v oblogah. Kritična mesta so zlasti ob zobnem vratu (tam, kjer zobna krona prehaja v dlesen) in med zobmi. Taka dlesen je živo rdeča in nabrekla. Včasih jo samo pogledaš, pa iz nje že rdeče mezi. Ni nujno, da je povsod tako, saj ti lahko nagaja le dolo­čen predel. Če si kadilec, so znaki vnetja veliko manj opazni, a napredujejo hitreje. Na dolgi rok takšno zanemarjanje vodi v vnetje pozobnice (parodontitis), nakar se zobje prično majati in izpadejo. Tega pa si ne želiš. Sploh če si slon ali mamut, saj je Matilda v tem primeru za vogalom.

Obloge ne škodijo le zobem, ampak tudi obzobnim tkivom. Dolgoletno zanemarjanje lahko povzroči, da se dlesen in kost odmakneta. Zob je pred izpadom mogoče rešiti le s skrbnim vzdrževanjem.


Babe se me ogibajo. Hm, iz ust mi res smrdi kot kakemu vepru. Ampak to je gotovo zato, ker imam pokvarjen želodec.
Morda res, a veliko večja verjetnost je, da si nevede pacek. V oblogah zadaj na jeziku gomazi anaerobnih bakterij. Te za življenje ne potrebujejo kisika in proizvajajo spektakularno smrdljive pline na osnovi žvepla. Tudi med zobmi se rade kuhajo stare obloge in ponavadi taka usta zavohaš že na daleč. Pogost je še zadah zaradi lakote in dehidracije, a to se hitro uredi, ko kaj poješ in popiješ. Da bi oralni odor širil zaradi različnih sistemskih bolezni, je sicer mogoče, toda precej redko.


Aha. In kaj naj zdaj storim, da ne bom krvavel in smrdel?
Kaj misliš? Pravilno ščetkaj in uporabljaj zobno nitko! Oblog se je treba znebiti, tako tistih kot na jeziku kot med zobmi. 


Toda jaz si že zdaj petkrat na dan drgnem!
Pogostost ni pomembna, če si pri tem površen. Bistvena je natančnost. Si je že bolje vzeti zvečer obilico časa kot petkrat na dan približno potegniti  sem in tja. Ne grizi se (ha ha), če prvih nekaj dni med umivanjem še rdeče pljuvaš. Ko boš higieno spravil v red, bo vnetje prešlo in krvi ne bo več.

Večerna nega zob je od vsega najbolj pomembna. Oboroži se s kakovostno ščetko in nitko, parkiraj se pred ogledalo in si za ritual vzemi čas. Tudi pol ure, če je treba. Sčasoma boš postal spretnejši in obred ti bo prešel v kri.

Prav, bom šel po novo krtačko. Čim tršo, tako za prave moške!
Raje ne. Poredne zobne obloge so ob nastanku sicer lepljive, a še vedno mehke. Trda ščetka ima manj gibke ščetine in je manj okretna, pa še dlesen si lahko poškoduješ. Izberi raje čim mehkejšo ščetuljo, tako z majhno glavo. Prav tako ni treba čistiti le griznih ploskev zob, ampak vse površine. Potrudi se, da s krtačko sežeš čisto do roba dlesni in nežno pometaš stran od nje, od rdečega proti belemu. Ne pozabi na notranjo stran zob, ob nebu in jeziku! Če obupuješ, ker se ti je nabral kamen, ti pak lahko pomaga samo zobozdravnik. Jezik počohaš kar s ščetko ali si omisliš namensko strgalo. Če te sili na bruhanje, ne obupaj. Refleks sčasoma izzveni.


Jaz bi imel motorizirano zobno ščetko! Ali pa ultrazvočno! Tako z laserji!
Če te brnenje vzburja in imaš zato večje veselje do krtačenja, kar. Ni pa taka ščetka nič boljša od obi­čaj­ne, če znaš slednjo pravilno uporabljati. Ker ne more seči povsem med zobe, nitke ne boš mogel odpisati.


Kaj je sploh štos tega cvirna? A ni smiseln samo, če so zobje zelo tesno  skupaj?
Ne, saj nobena krtačka ni tak Chuck Norris, da bi spu­­cala špranje med čekani. Zato je treba tamkaj vsak dan podrezati, najbolje po večernem ščetkanju. Presenečen boš, kaj vse bo prišlo ven. Pri tem je zlasti važno, da niti ne vlečeš kar tjavendan, ampak z njo nežno drsiš po zobni površini. Preprijemaš jo tako, da greš v vsak medzobni prostor s čistim delom. Ko kon­čaš, usta še fino splakneš. Kje točno ti zastaja umazanija, lahko preveriš s tabletkami za barvanje oblog, ki se jih kupi v lekarni.


Ampak meni se nitka strga!
Če je kakovostna, se to načeloma ne dogaja. Možno je, da imaš kje kakšno švoh plombo ali skrito luknjo z ostrimi robovi, za katero sploh ne veš. Vprašaj zobozdravnika. Pri nitki nasploh velja imeti potrpljenje, saj razvoj ročnih spretnosti zahteva svoj čas.

Zobna nitka mora objeti zob, saj lahko samo tako čoha zakrivljene stene. S tem se splača potruditi, kajti zlasti ob spodnjih sekalcih se rad nabere kamen, ki ni nič drugega kot poapnela umazanija.


Kaj je pa z unimi medzobnimi heci? Smre­či­ce ali kaj so že?
V zadnjih letih so se tudi pri nas razmahnile drobne medzobne ščetkice, ki se jih dobi v različnih velikostih. Zaradi anatomije so primerne bolj za zadajšnje zobe, nekje od štiric dalje. Uporaba je enostav­na – vtakneš med zoba pod njunim stikom, potegneš ven, ščet splakneš in hajdi v nov medzobni prostor.


Ustne vode so ziher zakon. Gotovo pobi­jejo vse mikrobe, saj jih s tem vendar poplaviš!
Ta legenda je iz trte izvita. Edina voda, od katere je opazno več haska kot od navadne, je klorheksidinska. To razkužilo mrgolazen učinkovito potolče in deluje več ur po izpiranju. Paziti pa je treba, da ga ne uporabljaš kmalu po čiščenju zob z običajnimi zobnimi pastami. Pogosta sestavina slednjih je namreč detergent natrijev lavrilsulfat, ki  klorheksidin inaktivira. Poleg tega te ustne vode povzročajo zabarvanje zob, motnje okusa in še kaj. Zato niso primerne za redno, dolgotrajno rabo, ampak bolj kot pomoč v primerih, ko ščetkanje ni mogoče. Recimo po poškodbah, operacijah in podobnih neprilikah.


Zobne zablode objavljeno: Joker 217
avgust 2011

poglavja članka:

Uvod

Zobna stran 2

Zobna stran 3