Revija Joker - Zobne zablode

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zobne zablode




Izbiram zobno pasto. Tiste za beljenje so verjetno najbolj jake.
Vse zobne kreme imajo približno enako sestavo. Vanje zmešajo abrazivne delce, detergente, arome, pljusk fluorja in kaj protibakterijskega, kot je triklosan. Belilne se od običajnih razlikujejo po bolj grobih abrazivih, ki zobno površino dobesedno brusijo. Pretiravati z njimi zato ni pametno. Vsekakor je mehanski učinek ščetkanja veliko bolj pomemben od vrste kalodonta, zato si tu ne razbijaj glave.

Nasmeh je eden prvih stikov, ki jih imamo s soljudmi. Zakaj so nam nekateri še posebej všeč, določajo kompleksna pravila estetike. Mlajši ljudje recimo pokažejo več zgornjih zob kot starejši.


Ampak meni se zdi, da so beli zobje višek zdravja. Rad bi sijaj iz reklam!
Zobje, beli kot sanitarna keramika, so del ameriških sanj. Na stari celini se nagibamo k bolj naravnim odtenkom. Dentin je nenazadnje rumen in sklenina delno prosojna, zato zdravi zobje vlečejo na rumenkasto. No, če hočeš svoje zobovje na vsak način beliti, ga seveda lahko. Posvetliti ga je mogoče s peroksidnimi učinkovinami. Zobozdravnik v ordinaciji uporablja višje koncentracije, dočim so sistemi za domače, noč­­­no beljenje blažji. Ne glede na postopek rezultat ni tra­jen in rahlo okvarja sklenino. Če kadiš ali se rad nalivaš s kavo, črnim čajem in rdečim vinom, boš še hitreje spet pristal na stari barvi. 
Posebnosti sta sivo zabarvanje mrtvih zob in rjavkast odtenek zaradi razvojnih napak. Prvo je mogoče beliti, drugega nikakor. Obstaja pa tudi druga skrajnost: kot kreda beli fleki. Ti pomenijo, da je zobna površina nekoliko načeta. Vzrok so lahko motnje v razvoju ali začetni karies. Tu pomagata higiena in premazovanje s fluoridnimi preparati.

Kako pa je z žvečilnimi gumiji? Res prepre­čujejo karies? 
Res je, da so žvečilke brez sladkorja načeloma kul. Spodbudijo pač izločanje sline, ki ima zaščitno vlogo. Pogosto vsebujejo ksilitol, ki zavda nekaterim bakterijam. Tudi osvežena sapa ni nepomembna. A kljub temu je treba žvečiti s pametjo. Nismo namreč pre­žve­kovalci s štirimi želodci, da bi bilo predvideno celodnevno mletje. Prav tako nam zobje kot glodalcem ne rastejo vsevdilj, zato pretirano obremenjevanje ni modro. Obraba zobovine je nepovratna, poleg tega se znajo ob stalnem prežvekovanju pojaviti težave v sklepih. Žvečilke torej niso prepovedane, a že po nekaj minutah naj letijo v koš in naj se ne valjajo po ustih ure in ure.

Pijače z mehurčki so pravi morilci sklenine, saj so običajno zelo sladke in kisle. Po nalivanju je žveč­ka dobrodošla, ker slina nevtralizira kislino.


Hej, saj meni v sklepu res nekaj poka. Vča­sih se zjutraj zbudim trd še kje drugje, kot običajno. Traja, da si razmigam čeljust.
Zna biti, da ponoči nevede stiskaš in škripaš z zobmi. Vprašaj punco, fanta ali kako drugo bližnjo osebo, s katero deliš posteljo, če te ponoči kdaj sliši škrtati. Tej težavi z učeno tujko rečemo bruksizem. Pomagajo vaje za razbremenjevanje sklepa in grizne opornice. Položaj pri spanju takisto ni nepomemben, zato poskusi spati na hrbtu, da se ne naslanjaš na čeljust. Eden od dejavnikov je še stres, zato živi bolj zenovsko.


Če smo že pri čeljustih: kaj naj naredim, če me kdo v diskaču na gobec?
Izbiti zob čimprej poišči in ga vstavi nazaj v zobno jamico. Pri tem ga ne prijemaj za korenino, še posebej pa je ne drgni in ne čisti, da ne uničiš občutljive plasti celic, ki zob pritrja v kost. Če zoba ne moreš namestiti nazaj v luknjo ali vsaj položiti v lični preddvor, ga na­moči v fiziološko raztopino ali v skrajnem primeru mleko in šibaj do zobozdravnika. Ta ga bo z opornico pritrdil na sosednje zobe. Na kasnejših kontrolah se bo izkazalo, kako naprej. Tudi če zob ni bil v celoti izbit, ampak se je le odkrhnil, je odlomljeni košček pametno poiskati in prinesti s seboj.

Poškodbe zob niso redka stvar, sploh med mladimi. Da bo iz ust kaj odletelo, je posebej nevarno med športanjem. Ustni ščitniki so več kot pripo­roč­ljivi, prav tako poznavanje prve pomoči.


Pa se to obnese? Se bo zob prijel nazaj?
Ideja je vsekakor taka. Pri otrocih, kjer se zobje še razvijajo, je verjetnost za uspeh večja. Odrasli imajo korenine že dograjene, zato bo notranjost zoba odmrla in bo potrebno endodontsko zdravljenje. 

Endo-kaj? A to je uno, ko ti živec ven poteg­nejo? Sliši se neizrekljivo.
Sliši se sicer grozno, ampak ja. Endodontija je panoga zobozdravstva, ki se ukvarja z zobno notranjostjo. Če se zobni živec oziroma pulpa okuži ali poškoduje, ponavadi ni druge rešitve kot odstranitev. Krono je treba preluknjati in s posebnimi pilicami ter razku­žil­nimi raztopinami očistiti kanale. Pri tem dobiš anestezijo, zato ne tuli že vnaprej. Postopek zahteva več obiskov, med katerimi je zob zaprt in napolnjen z zdravilom. Ko so kanali čisti in pripravljeni, jih zobozdravnik napolni z vosku podobnim materialom, da se v praznem prostoru ne morejo zarediti bakterije.


Zobar pravi, da imam granulom! Kaj je to?
Granulom je žargonski izraz za kupček obrambnih celic, ki se nagnetejo ob vrških korenin. To je jasen znak, da je zob mrtev in so se mu v kanalih naselile bakterije. Na rentgenski sliki je viden kot luknja v kosti. Rešitev je dobro endodontsko zdravljenje, če pa ne gre drugače, morajo zavihati rokave kirurgi.

Zobne zablode objavljeno: Joker 217
avgust 2011

poglavja članka:

Uvod

Zobna stran 2

Zobna stran 3