Revija Joker - Elektroni namesto oktanov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Elektroni namesto oktanov

Elektrika potegne!
Zakaj je električni pogon sploh zanimiv? Če pustimo ob strani okoljevarstvene vidike, je njegova največja prednost poln navor z mesta, torej že pri nič obratih. Bencinar največjo moč razvije v ozkem razponu vr­t­ljajev, medtem ko je pri elektromotorju na voljo ves čas in rahlo pade šele, ko doseže zgornjo mejo. Zato lahko nekajtisočtonske vlakovne kompozicije poteg­ne samo električna mašina. Nadalje imajo elektromotorji visok izkoristek, saj se osemdeset odstotkov dovedene energije spremeni v gibanje koles. Za primerjavo: najboljši dizli, ki poganjajo ladje, imajo manj kot polovičen izkoristek, ki pri prenosu do vijaka še pade. Elektromotor je nadalje lažji in enostavnejši, z manj gib­ljivimi deli, vzdrževanja pa ni. Nobenih menjav olja, filtrov, jermenov in ostalih drobnarij, ki stanejo. Potem je tu tako imenovano regenerativno zaviranje. Namesto da bi zavore odvečno energijo izsevale kot toploto, kolesa delujejo kot dinamo in polnijo baterijo ter tako zmanjšajo hitrost. Seveda ima električni avto običajne bremze, ko se je treba ustaviti hitreje, a zaradi regenerativnega učinka je njihova obraba dosti manjša kot pri klasičnem. Ko se ustaviš, poraba pade na nič, ne da bi uporabljal sistem stop & go. Bolj zeleno že skoraj ne bi moglo biti.

Rumeni kabli kažejo pot elektrike po avtomobilu. Na zadnjem koncu je rdeča vtičnica za polnjenje baterij (zaboj zadaj). Te futrajo motor, ki poganja prednji kolesi. Ko bi rad zmanjšal hitrost, pričnejo kolesa z regenerativnim zaviranjem gnati motor, ta pa polni baterijo.

Pa vožnja? Prva stvar, ki te preseneti, je skoraj popolna tišina. Nobenih vibracij motorja, eksplozij v izpuhu, samo ti in cesta. Najglasnejši šum prihaja od stika koles s podlago. Tišina bi znala predstavljati nevarnost za pešce, ki prihajajočega avtomobila ne slišijo, a se je v praksi izkazalo, da velikih razlik v dojemanju ni, razen pri hitrostih do 15 km/h, saj se tudi hrup klasičnega agregata stopi z zvoki iz okolice. Poleg tega so izdelovalci že pričeli vdelovati opozorilne zvoke Najprej ti hrup manjka, a se ga privadiš. Tudi občutek pospeševanja je drugačen, konstanten, kar je zasluga ves čas enakega navora. Podobno si presenečen, ko hočeš zmanjšati hitrost in se vključi sistem za regenerativno zaviranje - podobno zaviranju z motorjem, a dosti bolj odločno. Zaradi baterij imajo električni avti nizka težišča in so bolj stabilni, a se v ovinkih obna­ša­jo bistveno drugače. Teslin roadster je recimo ob­čut­no podkrmarjen, čeprav je narejen na podvozju izvrst­no vodljivega lotusa elise.
Za polnjenje ti ni treba do črpalke, dovolj je električna vtičnica. Štrom je v primerjavi z bencinom smešno poceni. Eno polnjenje nissana leafa te osiromaši za štiriindvajset kilovatnih ur, kar je po trenutni ceni približno evro in pol, torej dober liter bencina. Taka količina zadostuje za 80 do 160 kilometrov, odvisno od načina vožnje. Res pa je, da ni obremenjena s tro­ša­ri­nami kot naftni derivati, kar se utegne spremeniti, če bomo vsi presedlali na štrom.

Odprt pokrov Nissanovega leafa je razo­ča­ranje, ako pričakuješ iskre in strele. Na prvi pogled ne opaziš razlike, saj so tam so vse komponente obi­čaj­nega avta, le motor je elektri­čen. Svinčev akumulator rabi kot pomožni vir za radio in brisalce.

Načinov, kako avto poganjati z elektriko, je več, najbolj uveljavljena pa sta dva. Centralno postavljen motor kot v običajnih vozilih ali neposredno gnana kolesa z dvema ali celo štirimi manj­ši­mi motorji. Prvi ima lahko (ponavadi avtomatski) menjalnik, čeprav ga zaradi visokih vrtljajev ponavadi ne vgradijo, dočim pri drugem enostavno razporejaš moč na posameznih kolesih, ne potrebuješ diferenciala in ima boljši izkoristek. Odlo­čil­nih prednosti nima noben, a se v večini sodobnih samohodov uporablja prvi način, ker je manj vzdr­že­vanja. Tudi motor je pod pokrovom laže zavarovati, saj ni izpostavljen nevarnostim s ceste, kot so voda, sol in kamenje. Mimogrede, električna vozila vzvratne prestave nimajo, kajti rotor se preprosto zavrti v drugo smer. Teoretično lahko torej pelješ sto na uro v rikverc. V praksi je za vzvratno vožnjo vgrajen omejevalnik, da tega kdo ne bi res poskušal.

Elon Musk, ustanovitelj Paypala in Tesla Motors je zaslužek od roadsterja vložil v razvoj limuzinskega modela S, primerljivega z BMWjem se­­rije 5. Najcenejši bo imel 250 km dosega, hitrost 180 na uro in 40-kilovatno baterijo, stal pa bo 50 tisočakov.

Elektroni namesto oktanov objavljeno: Joker 222
januar 2012