Revija Joker - Elektroni namesto oktanov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Elektroni namesto oktanov

Kje smo danes
Ponudba električnih avtov je dokaj pestra v vseh cenovnih razredih. Na spodnjem koncu najdeš električ­ne skiroje in podobne igračke za stotaka - za petsto evrov si kupiš spodoben mestni motorček eskuter alpha, ki je bojda sad slovenskega znanja. Zanj ne potrebuješ čelade in izpita, saj je omejen na 25 km/h in ima dosega 80 kilometrov, pa tudi kak klanec zmore, torej ravno prav za v trgovino

Tudi javne polnilne postaje imajo različne priključ­ke. To se utegne spremeniti, kajti pet največjih podjetij je stopilo skupaj in skuša poenotiti vtikač, po ka­te­rem bomo hranili svoje električne lepotce. Upamo, da čimprej.
ali na potep. Razred više so ekstravagance tipa segway in električni mešanec med triciklom in skirojem, ki se vrtita okoli petih tisočakov. Njun problem je poleg cene to, da sta podobna seksu z debelo punco. Je fina, ko si gor, a umreš od sramu, ko te zalotijo kolegi. Prav tako si ne napraviš usluge z minivozilci, kot sta g-whiz ali tazzari zero, jajček za nezaslišanih 24 tisočakov.
Med normalnimi - tako imenovanimi, ker so še najbolj primerljivi s kurilniki oktanov - električnimi avtomobili na našem trgu najdeš peugeota iona (oziroma citroen c-zero ali mitsubishi i-miev, gre za isto stvar) za približno 34.000 evrov. Ta denar ti prinese majhen mestni avto z dobrimi sto kilometri avtonomije, kar se sliši malo, a je za urbano rabo vrh glave. Motor ima 47 KW, kljub nizki številki pa mu poskočnost zagotavlja konstanten navor.
Leafa, ki ima podoben doseg kot ion, a je večji in ima pod pokrovom 80 kilovatov ter s tem boljše pospeške in končno hitrost 150 km/h proti ionovim 130, zaenkrat ni, bo pa stal okoli trideset jurjev. Še letos se nadejamo Renaultove ponudbe: obljubljajo kar štiri modele, med njimi dostavnega kangooja, ki so ga že razglasili za evropsko dostavno vozilo leta, in družinsko limuzino fluence. Cene niso znane, a važneje je, da hoče francoski gigant po vsej Evropi zgraditi mrežo postaj, na katerih bo izpraznjeno baterijo moč preprosto zamenjati.
Ponudbe v visokem razredu v Sloveniji ni, kar pa ne pomeni, da takega avta ni moč pripeljati od drugod. Registriranega imamo vsaj enega teslo roadsterja, ki je v lasti gorenjskega podjetnika Romana Bernarda. Nasploh je gorenjski konec najbolj električno ozaveščen, tudi po zaslugi nekaterih entuziastov, ki sami predelujejo avtomobile. Dosegli so ustanovitev gorenjske električne transverzale, mreže polnilnih postaj, ki poskrbi za brezskrbno popotovanje po alpskih lepotah. V bohinjskem koncu se uveljavlja celo ekološki turizem, kjer pustiš svoje vozilo pri hotelu in v rabo dobiš električnega.

Volkswagen zelo pazljivo tipa nove tehnologije. Luškani e-up!, električna različica novega mestnega malčka up, ima praktično enake tehnikalije kot peugeot, a še ni datuma, kdaj ga bodo dejansko postavili na cesto. Morda že prihodnje leto.

Ostala visoka ponudba vključuje švicarski venturi fetish za sprva grozljivega pol milijona evrov in specifikacijami, ki jih odpihne petkrat cenejši tesla - 250 kilometrov dosega, končna hitrost 160 km/h. Ni čudno, da so ga pocenili skoraj za polovico. Kjer denar ni problem, se je med elektrone pognal Rolls Royce s prototipom phantoma 102 EX. BMW, ki je lastnik Rollsa, razen predstavitve sicer nima nobenih načrtov avta ponuditi kupcem, se pa baha še z dvema novima konceptoma, ki bosta ugledala luč dneva: i3 in i8. Prvi je po videzu rahlo bebav, tako kot večina manjših električnih vozil, a bo na ceste morda zapeljal med 2013 in 2015. Tehnični podatki so podobni kot pri ionu, po prvih ocenah pa bi morali zanj odšteti le kakih 25 tisočakov. Očitno je test, ki so ga delali z električnimi mini cooperji v ZDA in Veliki Britaniji, obrodil pozitivne rezultate. Dosti bolj kulski i8 lahko v vsej lepoti občudujete v najnovejši Misiji: nemogoče. Sicer ni docela električen, marveč je plug-in hibrid, ki med pr­vimi uporablja dizelski motor.
Kljub najvišji hitrosti 250 km/h ter 4,6-sekundnemu pospešku do sto pokuri v najboljših razmerah manj kot tri litre na sto. A koga to briga. Je namreč eden tistih avtov, pri katerem jo logika nekam ucvre in ga takoj hočeš imeti. Na trgu naj bi se znašel skupaj z i3.

Na spletni strani Elektro-crpalke.si najdete ažuren seznam vseh javnih priključnih postaj, na katerih lahko nakrmite vozilo. Tudi zasedenost in to, ali je polnjenje zastonj ali plačljivo.

Predstavitveni model renaultovega električnega fluenca je bil precej hujšega videza in z vesoljsko notranjostjo, končni pa je malo lepši megane. Apn.

Mercedes k zadevi pristopa bolj trezno. Na žice so predelali razred B in zaenkrat obljubljajo domet okoli 350 kilometrov, v prodajo pa naj bi prišel leta 2014 za še ne razkrito ceno. Dobiti ga bo moč tudi kot plugin hibrid. Nasploh se hibridi kažejo kot prehodna tehnologija, in v naših salonih jih ponujajo že kar precej. Letos spomladi naj bi se ponudba povečala z oplom ampero, do konca leta morda tudi s fordi.
Kup natresenih številk vsakdanjemu človeku ne pomeni kaj dosti, zato naj pojasnim. Kot rečeno, bencinski in električni konji niso neposredno primerljivi. Moč slednjih je linearni zmnožek toka in napetosti, ne krivulja obratov in navora. Zato so pri enaki nazivni moči v krepki prednosti - vse mišice pokažejo že pri speljevanju z mesta in jih ne izgubijo niti pri več kot 10.000 obratih. Na splošno pa je ta agregata težko primerjati. Hitrost in pospeški, okej. A že zmogljivost baterije v kilovatnih (ne amperskih, kot smo vajeni) urah pove kaj malo, in celo to, koliko te stane polnjenje, si moraš izračunati. Kaj pa poraba? Doseg, ki ga navajajo, računa na idealne razmere, ko potuješ z 90 kilometri na uro. Divje pospeševanje in vožnja na meji ga skrajšata. A vendarle je to trenutno najbolj relevanten podatek. Skratka, vidi se, da tehnologija šele prihaja in da bomo morali merila, po katerih ocenjujemo štromarje, določiti na novo. Proizvajalci pri tem niso v pomoč, saj najraje razglašajo fakte, ki po njihovem najbolje upravičijo tržno vrednost. Podobno je pri hibridih, kjer najpogosteje zasledimo, kako daleč prepeljejo z enim tankom goriva in koliko samo z baterijo. Nemara je to še najbolje, ker je tehnike nevajenemu človeku ta informacija dejansko koristna.

Elektrika očitno sodi tudi v zrak, kar več kot us­peš­no dokazuje slovensko podjetje Pipistrel, ki je s svojim letalom taurus G4 pred meseci zmagalo na Nasinem tekmovanju zelenih poletov.

Silaki iz predelovalnice Orange County Choppers so v navezi s Siemensom napravili smart chopper: sto km dosega, 160 km/h. Za uro vožnje ga polniš pet ur. Nemški električni gigant ga vseeno zadovoljno kaže naokrog.

Elektroni namesto oktanov objavljeno: Joker 222
januar 2012