Revija Joker - Umetnost iz stranskih ulic

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Umetnost iz stranskih ulic

Na ulice ali v galerije?
A že pri definiciji grafita zabredemo v kalno vodo. Na pomoč za rokav pocukamo mn3njalniško legendo Wiza, ki je bil v najlepših letih zagrizen grafitar. “Ni vse, kar vidiš na steni, grafit. Zame je grafit umetnost, ker kot na primer dobra fotografija izraža osebnost grafitarja in predstavlja neko delo, ki je postavljeno vsem na ogled. Razni napisi, čečkarije, logotipi - to niso grafiti. Čeprav se že pri definiciji zelo zapleta. Za vandalizem je veljalo vse, tako grafiti kot čečkarije, ker ni bilo dovoljeno risati. A večji problem so bile vedno čačke, ker so bile tam, kjer se grafiti ponavadi ne rišejo - na raznih spomenikih, ustanovah ... Vsi vedo, da tam nimaš kaj risati. Zato si raje izbereš steno, ki ni zasebna last, kulturna ali državna ustanova, da ne kališ njihove podobe,” zagreto razloži Wiz, avtor približno tridesetih grafitov, od katerih jih je pred prebeljenjem ubežalo le kakih deset.

Osnovna oprema vsakega poštenega grafitarja je piksna barvnega spreja z nastavki za ustvarjanje črt in pack različnih velikosti.

S podobnimi neskončnimi vprašanji - kam grafit spada in kam ne ter kakšne so razlike med vandali in umetniki, čač­ka­mi in umetninami - so se lani ukvarjali v Los Angelesu, kjer je Muzej sodobne umetnosti (MO­CA) gostil prvo večjo ameriško razstavo grafitov in ulične umetnosti. V galerije so strpali dela velikih imen street arta, kot so britanska legenda Banksy, ameriški multipraktik Shepard Fairey in brazilska dvojčka Os Gęmeos. Ti pa so se jim 'zahvalili' tako, da so nezakonito porisali nekaj najbolj opaznih zidov v Los Angelesu in sp­ro­žili val oponaševalcev po ZDA. Predstavniki muzeja so morali na zagovor k miličnikom in si verjetno razbijali glavo z veliko dilemo, ki jo je povzel Sebastian Buck, urednik znanega street art bloga Unruth: “Ti umetniki so v očeh strokovnjakov dovolj dobri, da lahko razstavljajo v eni osrednjih kulturnih ustanov. Če isto počnejo na ulicah, kjer lahko ljudje njihovo umetnost dejansko vidijo, pa bodo aretirani.”

Anglež Banksy je za svojo razstavo Turf War kravo okrasil s podobami Andyja Warhola. Društvo proti mučenju živali je umetnino požegnalo.

Družboslovci že teoretizirajo, da je k novemu bumu ulične umetnosti in vandalizma poleg odmevnosti raz­stave največ pripomogla globalna recesija, ki je grafitarstvo spet postavilo v vlogo urbanega uporniškega gibanja, s katerim mladi izražajo svoj gnus nad 'vladami in kapitalističnimi svinjami, ki so vse to zakrivile'. Zdaj se je street art naenkrat razlil tako po umet­niških galerijah kot po poscanih zakotnih ulicah, postal tržno blago in uporniško dejanje. Ta velika nasprotja so v zadrego spravile celo najbolj znanega uličnega artista Banksyja, ki ni čisto prepričan, kaj se dogaja: “Ne vem, če ulična umetnost res lahko deluje nekje v notranjosti, med štirimi stenami. Ko udomačiš žival, postane sterilna, debela in zaspana namesto divja in svobodna. Zato bi mogoče morala ta umetnost ostati zunaj, na ulici. Po drugi strani pa nekateri starejši ljudje najdejo veliko tolažbo v tem, da imajo v hiši udomačeno žival.”

V muzeju sodobne umetnosti v Los Angelesu (MOCA) se je avgusta zaključila prva pregledna razstava street arta. Umetnik Banksy je vsak ponedeljek častil vstopnino in to potezo razložil: 'Za grafite naj plačajo tisti, ki se jih želijo znebiti.'

Umetnost iz stranskih ulic objavljeno: Joker 224
marec 2012