Revija Joker - Kronist čudes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kronist čudes
...
Prebijal se je skozi džungle, se spuščal v jame, vstopal v starodavne grobnice, potoval na osličku in kramljal s plemenskimi vrači. Ducatkrat je prepotoval svet, obiskal najbolj odmaknjene kraje in videl, slišal ter popisal čudesa z vseh vetrov. S prispevki v časopisih, na radiu in televiziji je navduševal stotine milijonov ljudi in njegovo ime je bilo bolj prepoznavno od predsednikovega. Pa vendar, verjeli ali ne, človek ni znal plavati in trem častnim doktoratom navzlic ni imel dokončane niti srednje šole. LordFebo pove štorijo sodobnega Marka Pola, čigar blagovna znamka še vedno poroča o nenavadnostih in buri duhove.

Krištof Kolumb ni nikoli stopil na celinsko Ameriko. Žirafa lahko obira listje na petih metrih višine, ne more pa iztegnjenih nog doseči trave. Tibetanci se pozdravljajo z iztegnjenim jezikom. Na Kavkazu je most, katerega malto so naredili izključno iz krvi sužnjev. 3300 let stara alabastrna posodica iz Tutankamonove grobnice je ob najdbi še vedno vsebovala parfum. Nek Kalkutčan ni hotel vstati štirideset let, njegov rojak pa je v čast opičjemu božanstvu celotno življenje hodil po vseh štirih. Na Kitajskem prodajajo posamične sardele iz konzerv. Ženske nekega plemena v Burmi si vsako leto okrog vratu nadenejo bakren obroč, dokler ni njihov vrat dolg skoraj pol metra. Največji členonožec, orjaška pajkova rakovica, ima razpon nog 3,8 metra. Olmeški Indijanci so svoje slovite večdesettonske kamnite glave izklesali pred tri tisoč leti in jih odvlekli petdeset kilometrov daleč. George Washington je bil prvi ameriški milijonar. V srednjem veku so babnicam, ki so preveč čvekale, nadeli nagobčnike. Saj ni res, pa je!

Danes take zanimivostne bagatelce ne naredijo posebnega vtisa. Privlačne enciklo­pedije dobimo že v zgodnjem ot­rošt­vu, šolska izobrazba je razmeroma široka, nazornega dokumentarnega programa je več, kot ga lahko pogledamo, internet nam je informacije približal na razdaljo klika. Sodoben človek je zato dovolj razgledan, da je že slišal za vele­lignje, deviški pas, na žebljih speče indijske fakirje in temno stran Lune. Včasih pa so ljudje videli komaj kaj dlje od lastnega dvorišča, zato so toliko bolj čis­lali popotniške in zgodovinske povesti. V začetku 20. stoletja se je svet sicer že odpiral, a potovanja še vedno niso bila množična dejavnost in daljni, ekso­tični kraji so imeli med navadnim življem skoraj mitski značaj. Tu je priložnost po naključju našel vedoželjni ameriški mladenič.

Kronist čudes objavljeno: Joker 226
maj 2012