Revija Joker - Nekočje bila igra

ČLANKI
stranka » članki » drkamož - tematski članki » Nekočje bila igra
...
Na mobilijah so se razpasle igrice z zgodbo. O pekarni. Sušiju. Križarjenju. Nogometu. Vesolju. Celo toplicah! Kakšne pravljice so to, s pikslastimi zenicami preveri Navi. Ko spet zamežika, so minile dolge ure in baterija je prazna.

Razvijalska hiša Kairosoft je v zadnjih dveh letih postala znano ime na mobilnih platformah. Kljub arabskemu zvenu ne izvira iz Egipta, ampak se za domiselnim imenom skriva skupinica iz enega od tokijs­kih predmestij. Specializirali so se za izdajanje špilč­kov za mobilnike, ki jih za japonski trg klepajo že od sredine devetdesetih. In podobno kot je DS z zamikom dobil mnoge uspešnice z GBAja, recimo Phoenixa Wrighta in Profesorja Laytona, Kairosoft zahodnjaške telefončke zdaj polni s svojim uspešnim modelom luštnih, dostopnih upravljalskih strategij.

Srčkanih odbitosti je v Kairosoftovih igrah ogromno. V Game Dev Story se ustvarjalni zanos recimo kaže tako, da se programer samodejno vžge. Stalnica so tudi oblački s kratkimi možganskimi sprdki. Škoda le, da so meniji tako tapetasto oglati.

Za preboj iz pismenk je bila odločilna prva velika us­peš­nica, Game Dev Story (Joker 212, 80), ki je udarila konec leta 2010. Že ideja je bila slastno sveža, saj si vodil studio, ki razvija špile za računalnike in konzole. Imel si proste roke tako pri najemanju kadra kot pri zvrsti, naslovu in mnogih elementih igre, od stopnje zahtevnosti do ciljne publike. Zaradi tematike in novega pristopa je Game Dev užil veliko pozornosti, Kairosoft pa je razgreto železo takoj spet poveznil na nakovalo. Odtlej z nekajmesečnim tempom izdaja nove pikslaste menedžerščine tako za iOS kot za Android. Naštepali so jih krepko nad ducat in nič ne kaže, da bi vir presahnil. Ker so ti špilčki razred zase in jim je ob hitrem razvojnem ciklu v običajnem drkamo­žu težko slediti, je prav, da jih predstavimo v samostojnem članku.

Cafeteria Nipponica na levi je kafič, kjer podnevi natakarice brusijo pete ob mizah, ponoči pa kuhar razvija nove jedi. Nad­vse fino je ustvarjati lastne recepte in zbirati sestavine na plenilskih pohodih. Posebnost je vodenje več res­tavracij hkrati. Komur se zahoče frpjskih koreninic, jih dobi v Dungeon Villagu (desno). Zamisel je zanimiva, saj županuješ vaški postojanki, ki rabi kot oporišče za popotne junake. Te opremljaš z orožjem in jih po­šiljaš tepst nevarne pošasti, ki se usipajo iz hoste.

Od kamna do piramide
Svoje špilovje so utirili v dva modela. V enem proizvajaš dobrine in jih pošiljaš v svet, ki jih glede na ustreznost nagradi z uspehom in zelenci. V Game Dev Story postaneš avtor igre, v Grand Prix Story svojo dirkaško skupino prijavljaš na dirke, dočim si v Pocket League nogometni selektor in trener, tvoj cilj pa prestižna prvenstva.
Druga ločina je simcityjevske, stavbarske narave. Tu izgrajuješ hotelske, mestne ali nakupovalne komplekse, kamor na raznolike načine vabiš zapravljive stranke. Prva od takih iger je bila Hot Springs Story, kjer si prevzel vajeti japonskih toplic. Tu je bistvena modrost pri izrabi prostora in kombiniranju skladnih elementov. Sobe so recimo bolj priljubljene, če imajo v bližini zelenje, dočim jim hrup igralnih avtomatov škodi. V enačbo vštej omejen prostor, pa dobiš ure in ure mozganja, kako ga kar najbolje izkoristiti.

Mega Mall Story je koncept povzel v obliki nakupovalnega centra, kjer koridorje napolniš s trgovinami, sekreti, okrepčevalnicami in ostalim servisom za kupce. Ti ob dobro načrtovanem ambientu seveda vse širše odpirajo denarnice. Pocket Clothier seže še globlje in ti da v upravljanje butik z oblačili, kar je veliko bolj razgibano, kot se sliši. Ko postanejo zidovi pretesni, pa vesoljščina Epic Astro Story uvede cel planet, kamor vabiš turiste. V tej podskupini iger se zadnje čase pojavlja ločina raziskovanja novih področij, kamor pošiljaš odprave na tepež s pošastki. Tu sta najbolj srborita Dungeon Story in Kairobotica.


Si za nekaj simčkanja v vesolju? Epic Astro Story te posadi na planet, ki ga z obdelovanjem vrtičkov in gradnjo znamenitosti napraviš privlačnega za turiste. Območje vpliva širiš z raziskovanjem temnic in pletenjem vezi s so­sednjimi svetovi. V Grand Prix Story je mogoče dobro izživeti dirkaško-konstruktorske ambicije. Tekmovalno moštvo sestavljajo vozniki in mehaniki, vozni park pa sčasoma zraste v raznoliko mena­že­ri­jo, s katero se da taktizirati na pokalih in celo pridobivati izkušnje.

Družinske poteze
Kairosoftove igre imajo dosti skupnega. Najbolj očiten je srčkan, pikslast videz s praviloma izometričnim pogledom na dogajanje. Poglavitna valuta je denar, vzporedna pa recimo zadovoljstvo gostov, toč­ke vpliva ali razvojne pike, ki jih porabiš za odklepanje novih elementov.
Pod prikupnim videzom bije trenirano srce krepkih poslovnih modelov, ki glede na tvojo dejavnost vle­če­jo niti in premetavajo statistike. V nekaterih se neposredno ukvarjaš z zaposlenimi in jim s treningi po frpjsko jačaš kreposti. Spet drugje s predmeti bogatiš posamezne zgradbe, sobe in štacune, da postanejo privlačnejše in bolj rentabilne. Ali pa vlagaš v marketing in prometno infrastrukturo. Ne glede na to, česa se lotevaš, ima vse posreden ali neposreden vpliv na debelino tvoje mošnje.
Širine je ob dostojni globini mnogo, zato ima vsaka kairovka vgrajena navodilca za uporabo. Večina jih je tudi sicer načrtovana tako, da te skozse vodijo postopoma, z učnimi okenci in osebno pomočnico. Kmalu ugotoviš, da je to sicer koristno pri prvem spoznavanju z igro, dočim je za obvladanje vseh skrivnosti nujno pokukati na splet.
Praktično vse kairovke ustvarijo fin občutek ob hitrem začetku in zložnem napredovanju, kar se zanesljivo razvije v resno digitalno drogo. Na ta način iz vsakega špila za nekaj evrov potegneš mnogo ur privlačne, težko odložljive zabave.

Mega Mall Story je ena redkih iger, ki je ne spremljaš iz izometričnega po­gle­da, temveč s strani. Nadstropja na­ku­povalnega centra prepredaš s stopnišči in dvigali, prirejaš razprodaje in si maneš roke, ko ljudje razgrabijo pre­grešno drage štručke. Na levi je Edo Towns, še en špil z izrazito japonsko tematiko. V roke dobiš vajeti srednjeveškega mesta, kjer s kombiniranjem bivališč, trgovin, gostilnic in njiv ustvarjaš prijazne razmere za živ­ljenje. Človečki so različnih poklicev in hotenj.

Imitatatorke
Ko je Kairosoft segel po zvezdah, so se zganili še drugi razvijalci, ki so v žepnem menedžmentu zavohali zaslužek. Neumoren je denimo kalifornijski studio TeamLava, ki po tekočem traku bljuva lastno sorto 'storyjev', kot sta Restaurant Story in Nightclub Story. Kljub podobno zvenečim imenom pa se vulkanski pesek od vzornic bistveno razlikuje. Medtem ko Kairosoftov softver za nekaj kovancev kupiš v celoti, so Lavine špilike sicer zastonj, a za neškodljivo podobo sk­ri­vajo lačno žrelo modela 'free to play'. Zahtevajo stal­no povezavo na splet in se odvijajo polžje, dokler ne odpreš denarnice in si s krediti ne kupiš pravice za dostojnejše igranje. Bolj kot za razmišljevalne gre torej za družabne špile, kjer se z dosežki in nakupi hvalisaš na Fejsu. Ko furaš restavracijo, se paniran sir recimo cmari tri ure! Realne! In če nanj pozabiš, se do naslednjega jutra že usmradi.
Sistem meri na nestrpno, zlasti žensko mladež, ki v prvih urah nenadzorovano kupuje bone za pravi denar, da igra steče, in se izživlja pri opremljanju. Stalno zasuvanje z napredovanji in gorami kupljive vsebine, naj gre za pasje igrače ali napredne koktejle, je samoumevno. Tak model na grd, a učinkovit način mami denar iz žepov, ob čemer pa so same igre precej ničvredne. No, zaradi osladnega videza in neusmiljenega razvojnega cikla gre avtorjem očitno dovolj dobro, da so se resno namnožile.

Pričela se je šola! Pocket Academy poskrbi, da se ščipanje po hodnikih, kajenje v vecejih, študentske izmenjave in plonkanje odvijajo kar v tvojem žepu. Škoda le, da je igra načrtovana manj prijazno od ostalih kairovk in jo je težko zapopasti. Pocket Clothier pa odpre živahno poslovalnico z oblačili. Hitro imaš polne roke dela, saj se je treba dogovarjati z dobavitelji, police polniti s sezonskim tekstilom in kupce oblačiti tako, da so v življenju uspešni. Novost so drsni izbirniki.

Zvezdica zaspanka
Kairosofta posnemovalci še niso resneje načeli, zato na trg dokaj brezskrbno pošilja nove pikslaste zalogaje - ki pa si postajajo preveč podobni. S takim tempom se znajo iztrošiti, saj se ponavljanje elementov in predvsem vlečenje istih pomanjkljivosti kar pozna. Nobena kairovka doslej recimo ne podpira ipadove višje ločljivosti, ki bi prišla še kako prav pri celostnem pogledu na dogajanje. Druge večne coklice so omejeno ali celo odsotno obračanje elementov pri gradnji, oteženo rušenje, štorasto vlečenje cest, neintuitivno sprehajanje po menijih in lajnajoča glasba.
Obenem so ti špili izključno enoigralski in ko se ujameš v rutino, po nekaj urah postanejo enolični. Sploh zato, ker jih mnogo potrebuje določen zalet, ko mora pri razvoju samo minevati čas, preden lahko storiš kaj novega. V prihodnje se zna akcija bolj razgibati, saj Kairosoftovci planirajo večjo povezavo s spletom. V nadaljevanju Game Dev Storyja si boš s soigralci recimo lahko izmenjaval delavce.

Namakanje v toplicah ni samo za stare mame. Hot Springs Story te nauči, ka­ko doseči različne ciljne skupine in ka­ko kombinirati arhitekturne elemente. Sobe s tem postanejo bolj pri­ljubljene in dražje, obiskovalcev pa imaš kmalu cele horde. V obedovalnici Sushi Spinnery se lo­tiš gradnje najbolj zapletenega teko­če­ga traku za serviranje sušija. Kot v Ca­feteriji si izmišljuješ svoje prigrizke, skrbiš za ambient in jedcem nasploh strežeš z vseh strani. Le pazljivo z na­pihovalko!

Novo porcijo, prosim!
Hibam navzlic pa Kairosoft miga dovolj spretno, da ohranja zanimanje publike. Ker je njihova ponudba privlačna in poceni, se ni težko znova in znova pustiti posrkati v mamljivi ples pičic in statistik. Ideja rastočega mravljišča, ki ga nosiš v žepu, deluje odlično, igranje po grižljajih pa je zaradi sprotnega shranjevanja povsem neproblematično. Hkrati je vzdušje dostopno in nagrajujoče, saj za vsakim vogalom tičijo denarne nagrade in spodbude. Le redke kairovke, recimo Pocket Academy, igralca pustijo tavati v temi in rdečih številkah. S tem Kairosoftova galaksija vsekakor natrosi dovolj razlogov za obisk vsaj enega planetiča. Zakaj ne bi začeli kar pri Game Dev Story?

V Pocket League Story znajo zelo uživati celo tisti, ki ne vedo, kaj je to prepovedan položaj. Ta nogometna menedžerščina ne komplicira s pravili, marveč te lahkotno vpelje v sestavljanje ekipe, treninge, tekme in celo deljenje avtogramov. World Cruise Story se igra podobno kot Hot Springs, le da tu kapitaniš velikansko križarko. Ko pluješ med pristanišči, se gostje stalno vkrcavajo in izkrcavajo, zato mora biti vse nared ob pravem času. Gradnja bazenov je kajpak samoumevna.

Nekočje bila igra objavljeno: Joker 230
september 2012


sorodni članki