Revija Joker - Zmajska žoga zabave

ČLANKI
stranka » članki » japanka » Zmajska žoga zabave
...
Ko uleti fantič z opičjim repom, nagarba pol armade poševnookih čudakov in na oblaku poleti na zasneženo goro, kjer si naredi okusen čaj, ne more biti to nič drugega kot izredno priljubljeni Dragon Ball. Zgodbico o njem kotalika Sneti.

Ko si mlad, nekritično in kot goba vsrkavaš vse, na kar naletiš, zrnje od plev pa ločiš šele dosti kasneje. Nekatere zabavne vsebine, ki so ti bile kot otroku jako pri srcu, se izkažejo za nenavadno več­plastne. Ugotoviš, da imajo Zvezdne steze druž­be­ne in Vojna zvezd religiozne podtone ter da se Pujsa Pepa nežno zafrkava iz britanskih posebnosti. Po drugi strani pa se za določene druge čislanke iz­­ka­že, da so namenjene zgolj prostodušni zabavi. 
V tem malokaj preseže dolgometražni niz japonskih stripov - mang in risank - animejev Dragon Ball. V svetovnem merilu gre za najbolj uspešno tovrstno serijo, saj so zgolj stripov prodali več kot 230 milijonov kosov. Po krepkih enaintridesetih letih je DB še zmerom tako živ, da je dobil nov špil, Xenoverse, in da na njegovi osnovi izdelujejo sveže dolgometražne filme, kot je predlanski Battle of the Gods.

Goku v izvirni seriji, ko je bil otroško nedolžen in se dogajanje še ni preselilo v vsemirje, kamor se odpravita Z in Kai. A tudi tedaj poniglavo buta.

Od bedaka do junaka
Bržda je za neznansko priljubljenost očanca Dragon Balla zaslužna prav njegova enostavnost, ki so jo povzele slično preproste risane franšize, kot sta Pokemon in Yu-Gi-Oh. Izvirni avtor, pisec Akira Toriyama, ga je leta 1984 v obliki tedenskega stripa sicer utemeljil na nečem resnem, literarnem in historičnem. Na romanu Potovanje na zahod iz 16. stoletja, ki velja za eno od štirih velikih del kitajske literature. V njem budistični menih Xuanzang odpotuje v Indijo, pridobi svete zapise in se po številnih preizkusih razsvetljen vrne domov.
Toriyama je ta temelj priredil za mladino. V glavno vlogo je postavil Gokuja, nenavadnega fantiča z opičjim repom, ki se odpravi iskat sedem zmajskih krogel. Kdor jih združi, prikliče zmaja, ki biva v osrčju Zemlje, in pridobi pravico, da se mu uresniči izbrana želja. Na poti Goku naleti na kompanjone, kot so dekleti Bulma in Chi-Chi, menih Kuririn ter mojster borilnih veščin Kame-Sen'nin. Goku se je namreč kmalu prisiljen učiti tepeža, saj se za zmajskimi kroglami pehajo številni sumljivci, med njimi hudobni ašašin Piccolo Daimao. Z njim se Goku pomeri na fajterskem turnirju in ga premaga, a za visoko ceno. Umre marsikateri njegov prijatelj.

Svetli lasje označujejo 'super saiyana'. To polbožje bitje je petdesetkrat močnejše od minule oblike in lahko crafta riževe kolačke. Okej, saj ne.

Kaj?! Kai!!
Norost se je še okrepila, ko je franšiza zaštartala v nadaljevalni obliki Dragon Ball Z. Goku je tu več let pozneje oče in obvladač borilnih veščin. Med drugim zna švigati po drevesih in leteti na oblaku. Mu je te spretnosti omogočilo napredno znanje kungfuja? Seveda ne. Iz vesolja prifrči zelenokožni Raditz in Gokuju razodene, da je v resnici Raditzev mlajši brat Kakarrot (res!), da pripada ancientnim, skorajda izumrlim Saiyancem in da je njegova prava naloga zavzetje Zemlje. Goku se upre, umre, se v zagroblju še bolj izuri in reši planet pred invaderskim Vegeto (čisto res!).
V več sezonah sledijo Gokujeva rast in bitke z galaktičnim tiranom Freezo ter Saiyanom Nappo, pri čemer mora biti v družbi obvezno napol slečena mladenka, nad katero se slini polovica moštva. Ne umanjkajo napad poblaznelih androidov, vnovično Gokujevo žrtvovanje in uničenje ter obnovitev Zemlje. Vse na podlagi gesla 'več je bolje'. Ta botruje tudi odvrtku Dragon Ball GT, kjer se Goku spremeni v otroka, vandra po galaksiji in se spopada z zavzemalcem teles Babyjem (se ne hecam!), ter kakih šest let stari obnovitvi izvirne serije, ki ji pravijo Dragon Ball Kai.

Morda nisi igral še niti enega špila DB, ampak dejansko jih je več deset in so jih začeli štancati že za časa NESa. Tole je nedavni Raging Blast za PS3.

Krogle ali jajca?
Kljub tematikam odraščanja in pogibeli protagonistov Dragon Ball v nobeni obliki ni ravno poglobljen ali resen. Toriyami je šlo od nekdaj predvsem za to, da so tako mange kot animeji udarni, hitri, eksplozivni, spektakularni in za nameček humorni. S tem cikam na hecne osaške frise, trapasta prekopicevanja, deško poniglavost, kup samurajskega dretja in ščepec sprevrženosti v slogu perverznih starcev. Zato Dragon Ball venomer sede zlasti fantovski mladeži nekje med sedmimi in enajstimi leti, česar se oklepa tudi skozi inačice Z, GT ter Kai.
Dragon Ballov sem si ogledal veliko, toda osebno me njihov plitki raztur ni nikdar zares navdušil. Mladeži med sorodnimi zadevami bolj priporočam The Last Airbenderja in njegovo izvedenko The Legend of Korra, ki fajtersko osno­­vo zabelita z odraslejšimi nauki. A milijoni se ne st­rinjajo z mano, napeto ča­kajo na sleherno ponov­ljeno epizodo in glasno terjajo nove Gokujeve TV-dogodivščine. Morebiti jih bodo dočakali, navsezadnje ima Toriyama šele 59 let in DBja ni opustil. Naj jim jih sveti Saiyan požegna.

Zmajska žoga zabave objavljeno: Joker 261
april 2015