Revija Joker - Krvonorec

ČLANKI
stranka » članki » japanka » Krvonorec
...
Japankasto navdihnjeni Sneti se za spremembo ne poda med čupaste tokijce in cvileče poševnookice, temveč med zverinske nasmeške in razpolovljene pošasti. Tiste v udarnem, starem, prav te mesece resurrectanem Berserku.

Ljubitelji barbarstva, cthulhujskega srha, gotike, gejzirskega krvošprica in pretresljivih pasaž Igre prestolov ne bi smeli zgrešiti Berserka. Ta temačna bojevniška fantastika je sicer japonskega rodu, a mnogo bolj kot na osaški nafrfuljenosti temelji na evropejskem srednjeveštvu in noč­nem pravljičarstvu. Njen avtor Kentaro Miura se je koncem osemdesetih – identično kot avtorji videoiger Dragon Quest in Dark Souls! – pri stvarjenju izvirnega stripa napajal iz zahodnih virov. V navdih so mu bile same naše legende: namiznica in romani razprostrtega sveta Dungeons & Dragons, kakopak Tolkien z Gospodarjem prstanov, nadalje ameriška pisca strahu H. P. Lovercraft s cthulhujci in Edgar Allan Poe s črninskimi pesmarijami, filmske grozljivke tipa Alien in Hellraiser, povesti o silnem vojščaku Conanu ... Pa, če seže­mo še bolj nazaj, Shakespearjeve drame, Sveto pismo in platna renesančnega slikarja Hieronymusa Boscha, znanega po zgoščenih scenah, polnih demonov, strojev in iznakažencev, ki simbolizirajo krščanske pregrehe in zlo. Mnogoteri zgledi so se v mladem Miuru zmešali, se združili s samurajskim izročilom domače grude in skozi njegovo nadarjenost za risbo eksplodirali v šundasto in ne prav osredotočeno, vendar energetično in domišljijsko razpaljotko.

Ključni sovražniki Berserkovega junaka Gutsa so 'apostoli', demonske entitete, ki so bile nekoč ljudje. Med njimi je trimetrski vojščak Zodd, ki se spremeni v hudičevskega rogateža, nakar segreto perje frli na vse strani.

Drobovnik, ki drobi
Manga, ki od vsega začetka izhaja na straneh pogrošne japonske revije s polnagicami Young Animal (resno), ne štedi s pokloni in šokantnostjo. Glavnega junaka Gutsa smo spoznali v takih okoliščinah, kot jih vidimo v prvem filmu o Conanu – zarivajoč se med noge pohotne ženščine, ki med fukom mutira v nadnaravno zverino. Toda za razliko od Švarcija, ki se je bitja ustrašil, Guts izjavi: "Ti si padla v MOJO past, cipa!" in ji pošlje šus v gobec iz kanona, ki ga ima namesto ene od podlakti. Fuck yeah! Malo kasneje v spopadu s pridaniči visoki bojevnik večno zaprtega desnega očesa pokaže, da je sposoben z enim zamahom gromozanskega meča razpoloviti človeka. Nato eliminira ostudno kačje polbožanstvo in poravna račune s hordo vstalih okostnjakov ter plemičem, čigar resnična oblika je titanski mesojed polž. Paranje demonskih teles, brizganje krvi metre naokoli, v bolečini skrotovičeni obrazi … To je Berserk. Risba je 'zahodnjaška', kompleksna, ekscentrična in razturaška, s poudarjenimi bistvenimi prizori, tako da imaš kljub statičnim sličicam občutek, kako Guts para gnusobe na najmanj dvoje, še raje na troje in četvero. Tako mogočno se vojskuje na rovaš silne telesne moči in odpornosti, pridobljene v težki mladosti in karieri najemniškega soldata. Ter vsled široke orožarne, od omenjenega rezila prek mehanskega izstreljevalnika puščic in minitopa do posebnega oklepa. Kot bi Conana precedili skozi domišljijo nekoga, ki je rastel ob superrobotskih risankah. 

Kot vidiš, prizori v mangi niso prav nič podobni tipičnim japanskim šemam, s katerimi so zasičeni papirni zvežčiči z Daljnjega vzhoda. Risba je na splošno bliže zahodnjaški stripovski tradiciji, nekoliko okornosti pa ji daje še večji čar.

Taka je Berserkova konkretna raven, namenjena odraščajočim fantom in adrenalina polnemu branju, ki pa ima idejno nadgradnjo. Guts na koži nosi umazano znamenje, ki je blagoslov in prekletstvo. Daje mu moč, da uničuje demone, vendar jih hkrati privlači. Vžgala so mu ga misleča, človekolika nadnaravna bitja, sposobna spreminjati realnost. Njim pa šefuje utelešena Ideja zla, ki jo je rodila potreba ljudi, da nekoga okrivijo za svoje trpljenje in nesrečo. Ta nakaza, ki obstaja v več dimenzijah, ima obliko z očesi prekritega srca in je zmožna ustvarjati tako nova bitja kot zamisli v človeških glavah. Videti je vpliv Lovecraftove mitologije, ki pa ni vseprevevajoč, saj entiteta ni neodvisna in nedoumljiva kot Stari bogovi. Kako se temu monstrumu prikupiti, da te spremeni v božanstvo? Z rabo frisu podobnega artefakta, ki je v resnici živ, in masovnim žrtvovanjem ljubljenih oseb, s čimer Berserk dodobra poseže v okultno. Člani tako nastale klike, samozvani 'angeli', že dolgo bolj ali manj uspešno krmarijo človeštvo proti obljubljeni Dobi teme, ko bodo lahko vladali. Zoperstavlja pa se jim ravno Guts, čeprav je daleč od klasičnega junaka. Resnoben, turoben, zadržan, ciničen, delno iznakažen, čudnega imena (rodil se je iz obešene, mrtve matere) – tak je pravo nasprotje tradicionalnih junakov, kakršen je denimo njegov vojaški kolega Griffith. Ta je srebrnolas, čeden, komunikativen, oborožen s tenko sabljo namesto z okrutnim kosom železa. Toda Griffithova pot je vse prej kot herojska …

Kot vidiš, prizori v mangi niso prav nič podobni tipičnim japanskim šemam, s katerimi so zasičeni papirni zvežčiči z Daljnjega vzhoda. Risba je na splošno bliže zahodnjaški stripovski tradiciji, nekoliko okornosti pa ji daje še večji čar.

Loki s strelicami
Guts je osrednjosti primerno najbolj kompleksen in zanimiv lik v stripu, saj gre skozi več prilagoditev osebnosti in ne ostane brez (kakopak do neke mere tragične) ljubezenske fabule. A to se že spodobi, saj je manga v četrt stoletja nabrala skoraj tristo petdeset delov in se še ni zaključila. Miura, ki je venomer za scenarističnim in risalnim krmilom, je potegnil več dolgih in podrobno razdelanih zgodbenih lokov, ki terjajo dosti pozornosti. Ne le zavoljo mastne risbe in špartanske količine teksta, marveč spričo skakanja po časovni črti. Začetni lok, The Black Swordsman, je pomaknjen daleč v Gutsovo življenje, za dogodke, ki so ga oropali podlakti. Naslednji in najbolj znani lok, The Golden Age, orisuje njegovo pridružitev tolpi najemnikov v mladih letih; tu sreča Griffitha, ki je ključen za nadaljnje prigode, in več-kot-tovarišico Casco. 

Guts je tako pri japonskih kot zahodnih cosplayerjih popularen lik vsled pravomoškosti, konkretne orožarne in epskega oklepja, kakršno je tole. Take oprave so kakopak profesionalne.

Sledijo še trije loki – Conviction, Falcon of the Milennium Empire in Fantasia, ki Gutsa pošljejo na številne epske avanture. Naključni banditi in sovražni vojaki padajo kot pšeno pod srpom, uničiti je treba kokone z mutiranimi otroki, na erpegejsko raziskanje čaka temačen stolp … Kot zavzet igralec superiorne frpjske serije Dark Souls in njenega odvrtka Bloodborne sem v teh igrah takoj zaznal nemalo Berserkovega vpliva; škoda, da glavni lik ne zna po Gutsovo podivjati, kajti ko se mu zmeša, ni varen nihče. Skozi krvave boje in bitke se pletejo niti tematik, kot so tovarištvo, ženska emancipacija in izdajstva najbližjih v zameno za moč. Vseskozi pa nad svetom visi obet teme in vprašanje, do kakšne mere si človeštvo izbira lastno pot in koliko ga vodi usoda, ki jo spletajo mitske spake. 
S papirja na ekran
Mango se splača brati, najbolj v zahodni izdaji založnika Dark Horse, ki od leta 2003 zagotavlja soliden angleški prevod in poenoteno obliko. Doslej se je v tej seriji nabralo nad trideset debelih (dvesto strani plus) zvezkov, kar pokrije lep kos izvirne produkcije. A stripi so pri nas že tako eksotika, kaj šele tokijski, zvečine črnobeli in brez znanega, po mož­nos­ti čistunskega superjunaškega lika, kar Guts vsekakor ni. Dosti več ljudi pač gleda televizijo, a na srečo je Berserk prisoten tudi tu v animejski obliki. Ta je nekoliko manj kompleksna, nasilna in kontroverzna, toda laže prebavljiva in s čisto akcijskega stališča še bolj zanimiva. 
Manga je tako razvpita, da je bila deležna kar dveh prilagoditev v risanko. Starejša datira v leto 1997 in se je naslonila na stripovski podzgodbi o Črnem me­čevalcu ter Zlati dobi. Poudarjam besedo 'naslonila', kajti popularni anime si je vzel nemalo svobode pri prilagajanju snovi in jo v naglici pretirano obtesal. A srž je nepoškodovana in kljub za današnje pojme rudimentarni animaciji, ki že tedaj ni bila na prav vrhunski ravni, je petindvajset polurnih epizod priporočljiv ogled za tiste, ki Berserka ne kanijo izkusiti v nepremičnih slikah. Vzdušje je enako mrakobno, brutalnost je zadostna in tudi joški so, dasi ne v tako razuzdanih situacijah kot v mangi. 

Zabadanje čekanastih nestvorov iz onstranstva v prvi risani seriji prikliče v misli temačne frpjske špile, in dejansko je vzdušje v Berserku nadvse igrarsko. Tudi joški so, a ne na običajni hotnici …

No, vseeno bolj priporočam letošnjo nanizanko, 'Berserk 2016', narejeno v računalniški animaciji. Ta je bolj zvesta izvirnemu materialu, tako da začetni deli ne izrežejo vilinčka Pucka, Guts pa se zapleta v bolj stripu slične situacije. Manjkajočega je kakopak precej, vseeno pa snov izpade bolj kohezivno. Deloma pokrije lok o Black Swordsmanu, deloma pa Conviction, ki v starem animeju ni bil deležen obdelave. Tako je zato, ker je televizijska serija mišljena kot dopolnitev dolgometražnega filmskega trojčka Berserk: Golden Arc iz 2012. Ta naveza, ki je že izšla na blu-rayu, beleži Gutsovo 'kariero' v najemniški grupi Band of the Hawk, ki je odločilna za oblikovanje njegove temačne osebnosti in kjer sreča bistvene osebe za celotno svojo nadaljnjo pot. 
Ključni element berserkovskih animejev in filmov sta dinamika ter razburljivost. Saj so mirni trenutki, vendar jih je manj kot v dolgometražni mangi. Namesto tega spremljamo zgoščeno dogajanje z nemalo spektakularnimi, dobro 'posnetimi' boji in bitkami. Od tistega, ko Guts eliminira celo četo naparfumiranih vitezov, do prigode, kjer jezdi z nago ujetnico pred sabo pošrek v sedlu, za njim pa letijo doomovske eterične lobanje, ki jih z velemečem treska po bučah. Take peripetije lepo začinijo Gutsovi not­ra­nji monologi, ko razmišlja o taktiki, in njegova sposobnost z nekaj besedami razgaliti nasprotnika. Je pač videl že veliko sveta in ga ima že rahlo poln ku­fer. 

Stud, bizarnosti, posilstva – Berserku je sveto redkokaj, tako v mangi kot v letošnji seriji, iz katere sta gornja prizora. Nekateri se usajajo nad računalniško animacijo, ki pa se mi je zdela povsem okej.

Klinc pa superjunaki 
Lahkoten in zabaven Berserk ni, tako da kot sprostitveno večerno gledanje ali branje odpade. Razen če se ti zdi sekanje lastne roke med tentaklastim posilstvom zabavno. A kdor ima rad črnikasto atmosfero, zajebanost in vojščake včerajšnjika, ki si ob spremljavi žagajoče-cvilečih kitar dajejo opravka s srhljivo zalego, naj si naredi uslugo in se čimprej spozna z Gutsom in njegovimi strahotnimi dogodivščinami. Ne le, da so nekaj boljšega, kar je bila sposobna sproducirati tokijska industrija zabave za najstniško in mlajšemoško občinstvo ('seinen'). Vsled zgledovanja po zahodnih virih so tukajšnjemu splošnemu bralcu oziroma gledalcu nemudoma domačne, kar za mange in animeje vobče ni ravno značilno. 

Krvonorec objavljeno: Joker 278
september 2016