Revija Joker - Osnove privatizacije

ČLANKI
stranka » članki » programje » Osnove privatizacije
Osnove privatizacije
...
Yohanu sorodniki razsujejo računalo. Za kazen bodo dobili uporabniški račun z blokiranim mn3njalnikom in utripajočim namizjem.

Marsikdo si je prisiljen deliti računalo z več kot še enim uporabnikom - in to ni vedno prijetno. Pomanjkanje nadzora nad kalkulacijskimi aparatusi zna biti frustrirajoče in lahko pripelje do resne preganjavice. Najprej se je treba vprašati, koliko dostopa do svojih in medsebojnih podatkov naj rulji dovolimo. Nam je vseeno, če nam desetletna sestra pobriše shranjene pozicije iger, ali pak nočemo, da žena vidi našo kolekcijo akcijske šajse zoofilije? Radi vidimo, če nam mama pospravi ikone z namizja v koš, ali da kolega brska po internetu, kje bi se lahko pridružil lokalni celici Al kajde?
Zasebnosti si na računalniku želimo na več nivojih. Gre lahko za enostavne osebne nastavitve aplikacij, za katere nočemo, da jih kdo 'po pomoti' preuredi, za ljubezenska pisemca ali bančna gesla in resne poslovne ter druge skrivnosti. In četudi imamo komp rezerviran zase, to v dobi Googla še ne pomeni, da bodo vsi podatki na njem samo za naše oči. Ziher si lahko edino, če ga odklopiš z modema, mu znalsko zakodiraš bios, operacijski sistem in vsako mapo posebej ter ga fizično zazidaš v betonski blok, nakar ga odvržeš v Arktično morje. Šele temu se reče neprebojno varovanje podatkov, čeprav je praktičnost takega početja vprašljiva. Ostanejo normalne rešitve, zato se bomo posvetili prijemom za navadne smrtnike, ki omogočajo, da računalo kar najceneje in najbolj enostavno organiziramo tako, da ga lahko nuca več uporabnikov, ki naj bi si čim manj hodili v zelje ter špegali drug drugemu pod prste. Glede na to, da zgolj o temeljnih nastavitvah zasebnosti obstajajo kilometri knjig, bomo višje oblike enkripcije, brisanje sledov na spletu in ostalo magijo primorani izpustiti. Kaj imamo torej na voljo peoni?

Osnove privatizacije objavljeno: Joker 157
avgust 2006