Revija Joker - Fotodelavnica X

ČLANKI
stranka » članki » programje » Fotodelavnica X
...
V izložbi orodja delajo hrup,
mavrica pne se čez sinje nebo,
barve in svinčniki rajajo vkup,
platno prihaja, packalo se bo.

Odčepnik, volan, sablja in puška
se prašijo v kotu že štirinajst dni,
s penzlji za pasom, v žepu pa hruška,
LordFebo v novo štacuno bolšči.

Softverski gigant Adobe Systems je na Forbesovi lestvici največjih programskih hiš šele na petnajstem mestu, toda po prepoznavnosti in razširjenosti med navadnimi uporabniki je bržda drugi, koj za Microsoftom. Sicer je njihova zbirka gospodinjskih programov skopa, a blagovna znamka Photoshop pač naredi svoje. Program enostavno nima konkurence, zato je temu primerno priljubljen - povečini v komunistični varianti - in izraz fotošopanje je tako ponarodel kot guglanje. Firma pa s svojimi šest tisoč zaposlenimi ne snuje le novih izdaj številnih ustvarjalnih programov, marveč ima pod streho nemalo industrijskih in občih standardov. Eden takih je splošno znani format PDF, katerega zastonjski bralnik, svoje čase znan kot Acrobat, danes zgolj kot Adobe Reader, je naložen na slehernem PCju. In ravno s predhodnikom tega zapisa se Adobova zgodba prične.

Adobov HQ je v San Joseju v Arnoldovi regiji. Po neki raziskavi so na vrhu zadovoljnosti zaposlenih v softverski branži.

Leta 1982 sta doktorja računalništva in bivša xeroxovca John Warnock ter Charles Geschke ustanovila Adobe Systems z namenom, da razvijeta opisni jezik, ki definira stran in objekte na njej. PostScript, kot sta mu dala ime, je 1985. ob podpori Applovega šefa Steva Jobsa sprožil revolucijo v pripravi za tisk, saj je botroval do takrat nevideni noviteti: namiznemu založništvu (desktop publishing, DTP). Stavljenje knjig in časopisov je čez noč postalo lažje, dostopnejše in standardizirano. Nato se je Adobe vrgel v tipografske vode. Fonti so bili takrat omejeni v vseh pogledih, tako glede raznolikosti kot operacij z njimi, saj niso bili vektorski, marveč bitne zaplate. Zato je nastal prvi nabor vektorskega črkovja, znanega pod imenom Type 1. Čeprav so bile te pisave v drugi polovici osemdesetih edina izbira za kakovosten tisk, Adobe v tipografski vojni, ki se je odvila v naslednjem desetletju, ni slavil. Predvideval je, da bosta tehnologijo uporabila tako Apple kot Microsoft, vendar se je obema razvijalcema sistema zdelo za malo plačevati velike denarje za tako elementaren sestavni del, kot so črke. Poleg tega je bil Type 1 zaprt format, poznan edinole Adobu. Jabolčniki in Malimehki so dali glave vkup in razvili konkurenčno črkovno matematiko, TrueType imenovano. Resda so se v profesionalnem dizajnu še dolgo časa uporabljale Adobove, vrhunsko izdelane črke, ampak zanje si tako na macu kot na PCju potreboval program ATM (Adobe Type Manager), zato za široke množice niso prišle v poštev. Razširjenost slej ko prej pomeni zmago in sčasoma je Type 1 izgubil na priljubljenosti. Danes uporabljamo fonte OpenType, nadgradnjo TrueTypa, ki sta ga razvila Adobe in Microsoft.

Ustanovitelja in še zmeraj upravnika Adoba John Warnock in Charles Geschke se rada spominjata starih macintoshov.

Nazaj v osemdeseta. Adobe je imel PostScript in fonte, potreboval je le še program, ki bi najbolje demonstriral obe tehnologiji. Sledil je prvi konkreten izdelek, vektorski risalnik Illustrator (1987). Paradni konj Photoshop je prišel šele poldrugo leto kasneje. A zgodba slednjega ni tako navadna, da bi jo veljalo stlačiti v en sam stavek.

Fotodelavnica X objavljeno: Joker 167
junij 2007