Revija Joker - Pikslanje

ČLANKI
stranka » članki » rokodelstvo » Pikslanje
...
Kot se šika za nostalgika, ki poleg drkanja Pro Skaterja in igranja Simovčkov predse postavlja tudi slikarsko platno, Retro predoči rokodelstvo o najstarejši obrti, kar se tiče ustvarjanja grafike za igre.

Degenatron! Reši zelene pike s svojim fantastičnim letečim rdečim kvadratkom! Arkadni avtomat prihaja v vašo dnevno sobo - le brez srhljivih moških, ki otroke vabijo gledat kužke!' Tako bi se lahko glasil oglas za neverjetno igro na GTAjevski konzoli iz leta 1984. Obeh seveda nikdar ni bilo. A če se vrnemo v resnično zgodovino, srečamo že deset let prej, torej štiriinsedemdesetega, prvo igričarsko napravo, v katero so zadegali čipe ROM (Read Only Memory - bralni pomnilnik). Tedaj so kvadratke in črtaste ladjice iz Spacewara zamenjale prave pravcate podobice, v mrežo velikosti 16 x 16 vtisnjene sličice iz ničel in enic. Da je nadebudni geek2b v ducatu pik videl Shermana, je bilo sicer potrebne veliko domišljije. A v očeh rosnega navdušenca nad stripi to ni bil problem. Za primer si v mislih zavrtite evolucijo iger od črno-zelenih Napadalcev iz vesolja do Donkey Konga in se spomnite prvih špilov na peceju, ki so, po možnosti v š
tiribarvni grafiki CGA, spuščali čeljusti konec osemdesetih. Devetdeseta so prinesla hitrostno napredovanje na 16, 265 in več tisoč barv, nato pa poligone in posledično spredalčkanje dvorazsežnih špilov v zakotne garaže konjičkarskih razvijalcev. Kjer so, četudi niso silile v tri dimenzije, izgubile pristni pikslasti videz 320 x 240 točk v 256 barvah. Umetnost, ki se ji v angleščini reče 'pixel art', je sčasoma izgubila še trdnjave starih domačih konzol tipa sega master system in nintendo entertainment system in se umaknila na igralnega dečka, ki je bil s švohotnim pogonom ravno pravšnji za umetnine v štirih odtenkih sivine. Danes, ko se zaključuje čas GBAja in je inovativni DS trendovsko trirazsežen, da o PSPju ne govorim, so zadnja postaja pikslastih iger telefonične stvaritve.

A čeprav je barvnim kvadratkom v igrah skorajda odbilo, se je pomen pixel arta osvobodil špilavnih okovov in skozi računalniško ustvarjene ilustracije iz devetdesetih let vstopil v domeno oblikovanja enaindvajsetega stoletja. Pikslasta umetnost je postala svojevrsten vizualni slog, z naraščajočo popularnostjo ne le pri zanesenjaških umetnikih, temveč tudi v marketingu. Marsikatera celostna preobrazba ali vsaj oglas je ponosno razkazovala zobatost sleherne pikice, od težkokategornikov a la MTV, Coca-Cola, Nike in Adidas do slovenskega zabavaj.se s svojimi rdečimi možiclji. Ravno spletne strani najbolj globoko posegajo po perfektno izrisanih pikastih elementih, od gumbov in črt do ilustracij ter ikon. Slednje so pomemben del operacijskih sistemov, četudi bodo vprid mehkih linij in neomejene povečave v prihodnjih Oknih počasi odtihmalile v vektorske vode. A kamorkoli bo evolucija popeljala vizualne trende, pixel art je ena od tehnik, ki se v ponavljajočih se ciklih vedno znova vračajo.

Evolucija grafike je zanimiva stvar, saj se z novimi sistemi, kot so trenutno mobidiki, vedno znova vračamo na sam začetek.



Pikslanje objavljeno: Joker 143
junij 2005