Revija Joker - Monty Python Live! (Mostly)

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Monty Python Live! (Mostly)
Monty Python Live! (Mostly)
...
Quattro

Legendarna otoška zasedba Monty Python, o kateri smo obširno pisali v Jokerju 235, se je pred tridesetimi leti po slastno nesramnem filmu The Meaning of Life odločila oditi iz blišča reflektorjev. Člani so se raztepli po lastnih, bolj ali manj uspešnih projektih. Vedno se je šušljalo, da bo zasedba najbolj odtrgane humoristične serije vseh časov prišla skupaj, še posebej, ker so ostali dobri prijatelji. A po nepričakovani smrti Grahama Chapmana leta 1989 je upanje bolj kot ne zamrlo.

Moram priznati, da nisem pričakoval geriatrikov v negližejih. “HA! NIHČE NE PRIČAKUJE GERIATRIKOV V NEGLIŽEJIH! Naše orožje sta presenečenje! In gnus!”

Kljub temu so bili ljubitelji neumorni v prošnjah, Pythonovci pa so jih enako neumorno zavračali z izjavo, da se bodo vrnili takrat, ko bo z njimi tudi Graham. A vendarle se je v njih nekaj prelomilo, kajti lani so napovedali, da bodo kljub vsemu pripravili zadnjo predstavo. Ko so karte prišle v spletno prodajo, so bile razprodane v pičlih 43 sekundah! Tu ne govorimo o zakotnem gledališču, marveč o greenwiški areni O2, ki ima dvajset tisoč sedežev! To jih je spodbodlo, da so igranje podaljšali na deset predstav. Zadnjo med njimi smo si lahko ogledali v naših kinematografih.
Kdor je pričakoval, da bo videl izviren material oziroma poskočneže, kot jih pomni s televizije pred štiridesetimi leti, se je uštel. Cleese, Palin, Gilliam, Jones in Idle so stari, kar so nam vrgli pod nos že v uvodnem spotu, ko Mick Jagger stoično komentira, kateri idiot bi pri teh letih še hodil na turneje, paradiral po odru in ponavljal zlajnane vrstice. Nenazadnje je bil podnas­lov predstave 'Enega smo že, pet jih še čaka'. Vseeno pa so ob pomoči odlične plesne skupine in podpornega orkestra pripravili nostalgično odrsko uprizoritev. Morda ni bila tehnično brezhibna, zato pa polna spominov in predvsem kemije, ki je med peterico še kako prisotna. Le redkim je bilo mar, da so na trenutke odtavali z začrtanega scenarija, padli v čisto improvizacijo ali kar sredi skeča bruhnili v smeh, ker je eden od njih izrekel nepričakovano kajlo. Občinstvo v areni in mi v kinodvoranah smo se smejali z njimi.

Ena bolj posrečenih domislic je bila združitev skeča o predzadnji večerji s pesmijo Every Sperm is Sacred. Vključno s pomanjkljivo oblečenimi nunani in velikim finalom gigantskih ejakulirajočih kurcev na odru.

V triurni predstavi s pol ure odmora na sredini so se zvrstili zvečine vsi najbolj zapomnljivi skeči, vključno z mrtvo papigo, spamom, štirimi Yorkširci in špansko inkvizicijo, kot tudi ponarodeli napevi na čelu z Every Sperm is Sacred. Piko na so pristavili plesalci z od­lič­nimi koreografijami, med katerimi so izstopale Ministrstvo smešne hoje (kolki Johna Cleesa niso več za te hece), balet o spamu in Penis Song. Dogajanje v živo so kombinirali s starimi posnetki, medtem ko so pripravljali oder za novo točko. Tam sta se jim kot gosta pridružila Eddie Izzard in Mike Myers, ni pa šlo niti brez krutih strelic proti angleškemu tabloidu Daily Mail, ki jih je v kritiki raztrgal, ter voditeljem Top Geara, ker so riti.
To je bilo to. Konec sta pospremili osmrtnici: Graham Chapman – 1941-1989, Monty Python – 1967-2014. In če slednji kdo ni hotel verjeti, mu je bil namenjen zadnji napis: “Zdaj pa odjebite.” 

Monty Python Live! (Mostly) objavljeno: Joker 253
avgust 2014