Revija Joker - Train to Busan

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Train to Busan
Train to Busan
...
Sneti

Ko potuješ po razvitih azijskih državah, kot sta Japonska in ta spodnja Koreja, si obvezno kupiš karto za vlak. Kompozicije tam prihajajo na minuto točno, hitre so, čiste in dokaj poceni, želez­niško omrežje pa tako razvejano, da kapilare sežejo ce­lo do vasi. Korejec se na vlaku počuti tako doma kot Američan v avtu, zato oni nimajo road moviejev, temveč akcijske vlakovščine. Na primer Snowpiercer izpred treh let, ko je vlak drvel po postapokaliptični snežni krajini in se ni smel ustaviti. Tudi v seulskem Train to Busan se ne sme, a iz drugačnega razloga. Civilizacijo uničuje zombijaški virus in obis­kovanje postajališč ni dobra zamisel, saj povsod pre­žijo krvoločni zmutiranci. Pelje nas zato vlak v dalja­ve, daleč tja v širni svet – dokler je proga in dokler je še kdo živ.

Dosti filma je statično dramatičnega, vendar v njem ni tako malo borilnih, bežalnih in drugače vratolomnih prizorov s solidnimi posebnimi učinki.

Naveza vagonov in lokomotive je jasno preslika­va človeške družbe. Odtujena oče in hči, srednje­šolski odred, noseč par, poslovni oblastnež, starka … Umir­jeni mikrokozmos, ki se ubada z lastnimi mikrotežavami, se razleti, ko vanj priletijo grizoči grav­ži. Ti prodro na vlak, nakar imajo neokuženi civili stalne težave, kako jih obdržati na razdalji. Ne gre namreč za starošolska trupelca, ki so potrebovala celo večnost, da so te dosegla, marveč za hitre, po vseh štirih tekajoče, srhljivo (iz)gle­da­joče, kremp­ljajoče, goltajoče in izredno odporne nakaze, ki jim je okužba vdihnila nadčloveške sposobnosti. Tudi ni časa za inkubacijsko dobo kot v Walking Dead, marveč transformacija v beštijo nastopi praktično takoj. Zato je v filmu obilo najprej bežalne in potem tepežkarske akcije, ko gmajna ugotovi, da jokanje ne bo pomagalo, in v roke vzame usodo ter kije za baseball. Vmes pa dramsko spoznavamo like, njihove motivacije, travme in namere.

Za Pot v Busan spremljaj napovedi sladokusnega kinoprograma ali zanj pobaraj kakšnega optičnega krošnjarja.

Busan je bolj optimističen kot Walking Dead in zahodni zombijski filmi, saj v veliki meri zaobide mantro 'človek človeku volk'. Zaradi tega izpade azijsko naiven, a pozitiven in z jasnim sporočilom, da se gre v težavah zanesti predvsem na bližnje in ne na lažnivo državo. Vdata se kapitalist in politik, foter ne! Je pa ton kljub krvavosti dosti lahkoten, tako da ne gre za pravo grozljivko, temveč bolj za nekoliko najstniški srh. In škoda se mi zdi, da skuša biti film izvedbeno tako holivudski. V kadavrih in poanti sem pričakoval nekoliko več lokalne pristnosti, ne da je oboje na moč izmenljivo s tukajšnjo štimungo. Gledljivo, luštno, a ne tako prodorno kot korejski izdelki z jajci, kot je bil Oldboy. 

Train to Busan objavljeno: Joker 281
december 2016