Revija Joker - Justice League Dark - ko laserji in batarangi odpovedo

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Justice League Dark - ko laserji in batarangi odpovedo
...
Brez Batmana ne gre niti en mesec, spet gledajoč dogodivščino netopirjastega reši­­možaka pomisli LordFebo. A to pot on ni ta glavni, zakajti na svet so se zgrnile diablovske ne­meze, proti katerim zaležejo le čarobni triki.

Ljudje v soljudeh vidijo demone, mati vrže dojenčka s strehe, oče se s puško spravi nad dru­ži­no, voznica zbija pešce … Mesti Metropolis in Gotham so kljub posredovanju Supermana, Batmana in Wonder Woman napolnila trupla. Liga pravice je nemočna in čelo guba celo Cyborg. Vsi se strinjajo, da gre za čarovnijo, le Temni vitez se nad tem mrš­či. Ampak nato dobi pomenljivo sporočilo: zovi Cons­t­antina.

Strip Justice League Dark je pričel izhajati leta 2011, ekipa pa se je zbrala z razlogom. Enchantress – to je tista zlobnica iz filma Odred odpisanih – je namreč premagala Supermana in kamerade, zato se je pojavila potreba po ekipi borcev zoper nadnaravnosti. Poleg Constantina, Zatanne in Deadmana je bila ustanovna članica še jasnovidka Madame Xanadu, ki je v risanki ni. Tekom let se je v druščini zvrstilo mnogo manj znanih DCjevih karakterjev, na primer Frankenstein, angel Zauriel in I...Vampire. Njihovi nasprotniki so bili temni magi, peklenščki, prikazni in druge spiritualistične žlehtnobe, ki jim arzenal mož v pajkicah ne more zavdati. Studio Warner ima na mizi že več let scenarij Guillerma del Tora za igrani film in ravno pred nekaj meseci je pricurljala vest, da so projekt pod delovnim imenom Dark Universe dejansko spočeli.

Okultni preiskovalec John Constantine ni štartal v poznanem DCjevem vesolju, kjer domuje danes, marveč pod odraslejšo znamko Vertigo. Kot cinič­nega blond Londončana v bež plašču in z obvezno ci­gareto ga je leta 1985 soustvaril Alan Moore. Mo­ža­kov lasten strip je bil petindvajset let Hellblazer, kjer se je dodobra spoznal z demonskim svetom. Njegove čarovniške moči v sličicah z oblački so precejšnje, medtem ko je bil v igrani obliki znatno šibkejši. V filmu ga je netipično upodobil Keanu Reeves, ki ni spremenil ne naglasa ne pričeske. Boljšo podobo je imel v nedavni TV-seriji, v kateri je po ameriških krajih izganjal zlodeja. Žal so nanizanko zavoljo slabe gledanosti ukinili, nakar se je lik za kratek čas pojavil v Arrowu in Oliverju pomagal pri spopadu z Darkhovo magijo. Tudi v stripih ga klasič­ni superjunaki pokličejo, ko sami niso kos ča­robnim ali satanskim silam, največkrat prav Batman. Constantine se je pojavil še v Gainmanovem Sandmanu, dočim smo ga v interaktivni obliki uzrli le v poflasti igri po filmu. Oboje bi radi pozabili.
Ta okultni detektiv, ki spominja na nam bolj znanega Dylan Doga, ni tako 'navaden', kakršen se nam je predstavil v filmu in nadaljevanki. Tam je z mr­mranjem kletev le izganjal zle duhove, njegovo stripovsko poreklo pa je bolj zajebano. V četrtstoletnih dogodivščinah v znameniti ediciji Hellblazer se je namreč prekalil in izvežbal v zaresnega coprnika, nemalokrat obiskal pekel ter meril moči s hordami demonov. Tak je tudi v tej risanki, kjer igra poker s hudiči, proži ognjene krogle in živi v znameniti meddimenzijski hiši. Samo njegov zaščitni znak, stalen čik v ustih, je izostal, kajti kajenje ni več v modi niti ob bratenju z rogatci. Ker njegov House of Mystery nima GPS-koordinat, Batsu pri iskanju pomagata prikazen Deadman in Zatanna, še ena DCjeva čarodejka. Tipično cinični John Constantine, ki mu valižanski glas posoja Matt Ryan iz TV-serije, nad ekipnim kvestom sicer ni navdušen. Toda šeme se vseeno uspejo povezati v krožek proti silam pekla. Ostalih Pravičnikov pa ne mara, saj je "banda v ogrinjalih in pajkicah zoper magijo neuporabna." 

Neotročji Justice League Dark je lepo animirano preseneče­nje, ki bo sedlo tako ljubitelju klasičnega DCja kot Constantinove nadaljevanke. Dogajanja je obilo, demoni in izjave pa so zabavne.

Kvartet gre vkup na poldrugo uro dolgo pustolovš­čino, ki ima na sporedu sekanje demonskih glav, divjanje z batmobilom, spopad z nestvorom iz dreka in obisk drugih zavesti. Do končnega bossa se na odru zvrsti še par zanimivih kreatur, denimo rimarski hudič Etrigan in Constantinov klorofilasti prijatelj Swamp Thing. Novi liki in drugačne nemeze so prijetna svežina, vendar ni resničnega odklona od tradicionalnih superherojščin, kakršnega je izkazal Doctor Strange. Čare so zgolj sopomenka za supermoči, hudiki so drugačni od robotov ali vesoljcev le po formi in liki enako frčijo po zraku ter se obmetavajo z ognjem. A kljub temu je JLD skupaj vzeto presenetljivo privlačna in akcijsko naphana predstava, vredna vsakega DC-navdušenca. Grafičnega pre­sežka ne gre pričakovati, toda ogled pestrijo posre­če­ne izja­ve. Constantine razloži, da je čarovnikom težko slediti, ker nimajo navade uporabljati kredit­nih kartic in družbenih omrežij. Batman pa na vpra­šanje, kako zdrži črnikasto življenje brez časa za zabavo, odvrne: “Imam butlerja.” Pravični krožek proti temini bomo zagotovo še videli.

V frak odeta, s cilindrom okrašena Zatanna se sicer preživlja kot zabavnjaška iluzionistka, ki na oder priklicuje rožnate slončke. A v resnici je prava čarodejka, ena najmočnejših v DCjevem svetu. Po materini strani namreč pripada podvrsti homo magi, ki zmore gensko obvladovati elemente in usmerjati magično energijo. To počne z izrekanjem urokov, pra­viloma palindromno. Ravno iz tega izhaja njena šibka točka: z zama­še­nimi usti je ne­močna. Čeprav punca obstaja že pol stoletja, docela lastnih zgodb nima. Nastopila je v samostojnem nizu The Books of Magic slovitega angleškega avtorja Neila Gaimana, drugače pa v tiskanih in animiranih pustolovščinah največkrat po­maga Ligi. Često jo pokliče Batman, s katerim je bila celo mladostna prijateljica. Vseeno ji Netopirjevec ne zaupa najbolj, kajti nekoč mu je pobrisala spomin. Bolje se razume z ob­čas­nim ljubimcem Constantinom. V igrani vlogi smo jo videli le v nekaj epizodah TV-serije Smallville, dočim se je kot obrobni lik pojavila v več špilih. Še najbolj markantna je bila v Injustice, kjer je izkoristila Supermanovo ranljivost na čarovnijo in premagala diktatorja.

Deadman je polprosojen, v rdeč triko odet duh, sposoben hoje skozi stene in prevzemanja drugih teles. Celo Batmanovega, dasi mu njegova trdna volja povzroča težave. Izvor pojave je akrobat Bos­ton Brand, ki ga je naključni asasin ustrelil na trape­zu. Pri tem je telo padlo na tla, medtem ko je duh točko dokončal. Izventelesnost mu je omogočila izmišljena hinduistična boginja Rama Kušna. Deadman ravno tako kot Zantanna izvira iz srebrne dobe in je imel celo lastno publikacijo ter se pojavil v nekaterih bolj čudaških Batmanovih povestih. Vseeno njegova prepoznavnost ne seže onkraj papirnatih zvežčičev. Nismo ga videli ne na filmu ne v igrah.

Močvara je skrivnostni kraj, zato so barjanski stvori hvaležna mitska bitja. Eden takih je DCjev dolgo­živi Swamp Thing. A ta gmota ovijalk in žabje mrene ni hudodelska pošast, marveč gre za louisianskega biologa Aleca Hollanda, ki doživi nezgodo s kemikalijami za pospešeno orastlinjevanje. To ga spremeni v antropomorfno zelenjavo in odtihmal varuje močvirje oziroma je celo zaščitnik celotnega rastlinstva. Kot tako je kreaturo predstavil Wes Craven v istoimenskem filmu leta 1982, kasneje pa je Močvirska tvar dobila še TV-serijo. Kmalu bomo z njo zaigrali v pretepačini Injustice 2. Mimogredna zanimivost: Constantine se je prvič pojavil prav v stripu Swamp Thing, tako da sta z zelenkotom kolega že od samega začetka.

Justice League Dark - ko laserji in batarangi odpovedo objavljeno: Joker 285
april 2017