Revija Joker - izrabljeni transformatorji

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » izrabljeni transformatorji
...
Novi film Transformers je zadnji pod načelovanjem večnega oboževalca čimvečjih razpaljotk Michaela Baya. Sneti pripomni, da je bil že skrajni čas.

Kolikokrat je mogoče na skorajda enak način posneti skorajda enako zgodbo s skorajda enakimi liki in skorajda enakim smislom, preden navdušenje mine celo najbolj praznoglavo občinstvo? Če sodimo po Transformerjih, natanko štirikrat, torej trikrat več, kot gre osel na led. Ampak da je filmska upodobitev Hasbrojevih igračk pred desetimi leti zaslužila cirka sedemsto dolars­kih milijonov, človek razume. Šlo je za prvi film s pregibnimi roboti, ki so prej domovali samo v stripih in risankah, in Hollywood je odprl mošnjo. Og­romen proračun, vroči Michael Bay na režijskem stolčku, mešana posadka mladih in starih moči, od nerodnega Shie LeBeoufa in drkaške ikone Megan Fox do Jona Voighta ter Huga Weavinga, pa seveda najsodobnejši posebni učinki. Nastala je norišnica megablastičnega razčefuka s kanoni, veli­kanskimi telesi in deli mest, ki je pomagala definirati fantazijski poletni blockbuster … in ki odtlej ni ubežala sama sebi. Itak, saj si ni hotela!

Bumblebee je bil svojčas eden priljudnejših Autobotov, ki je imel ob vsaki priliki nared primeren zvočni posnetek. Zdaj je čisto zajeban, kar vodi v njegov lastni filmski odvrtek pod nazivom Transformers Universe.

Bajeslovni 'bayhem'
Ozadna zgodba pravi o tem, da na Zemljo z uni­čenega domačega sveta priletijo zavedajoči se roboteji, iščoč izvor svojega življenja, kar pa jim ne prepreči, da pri nas ne bi nadaljevali starih zamer. Ah, ti begunci. Nikdar se nočejo asimilirati. Človeško mestno okolje je bilo zato že v enki deležno epske škode, ko so po njem tacali, dirkali in se garbali nebotičniški kovinkoti, razdeljeni v frakciji dobrih Autobotov ter žlehtnih Decepticonov. Ko so se udarili Optimus Prime, Bumblebee, Jazz, Ironhide in Ratchet pri prvih ter Megatron, Starscream, Barricade, Frenzy, Bonecrusher, Scorponok, Blackout ter Brawl na strani drugih, so usta pokovko kar sama od sebe žvečila počasneje. Na detajlnih in kompliciranih pretvorbah poželjivih avtomobilov v orjaške robote ter na razdejanju, ki so ga povzročili, se oko ustavi še danes, kaj šele tedaj. Vmes pa smo bili deležni še okruškov otročje zgodbe z deškim humorjem in seksualnimi podtoni, ob katerih je Top Gun subtilna drama. 

Enica je položila tračnice, po katerih so se peljali vsi naslednji deli – tisti, katerih razlog za obstoj je bilo pospeševanje. Več hrupa, več robotov, več upočasnjenih posnetkov z ropotajočimi helikopterji, več veča. Frikcija med roboti in ljudmi je nenehno prisotna, a neraziskana, metaforika uničenja planeta zaradi nezmožnosti dogovora tudi. Še tisti mali kosci nečesa globljega se izgubijo v poplavi frčečih koscev in odbleskov kovine, ki ne pozna rje. Gre za dodobra razširjene videospote, epe o demoliciji, zbir­ke klišejev, junaške pesnitve na rovaš opazovalnega fetiša. Glej, kako v Revenge of the Fallen (2009) raz­padajo Pariz in letalonosilke, ter ne razmišljaj o pu­hloglavosti scenarija o čakajočem nadglavarju De­cepticonov! Glej, kako se v Dark of the Moon (2011) avtocesta spremeni v poligon za razstavljanje in ses­tavljanje med dirkanjem, ob katerem obnemi vsa lego skupnost! Glej, kako v Age of Extinction (2014) uletijo dinozavrski dinoboti in rjovejo, kot bi oživeli trias, jura in kreda! 
In glej, kako v novem Last Knightu na modrem planetu pristali roboti darujejo moč srednjeveškemu Merlinu, nakar svetu v modernosti zagrozi coprnica Quintessa, ki bi mu rada izcuzala vso življenjsko moč, nakar Optimus posreduje, da človeški junak Cade Yeager dobi viteške nadmoči, nakar so nacisti in Anthony Hopkins (ali prej, od nenehnega trušča sem že malo zmeden), nakar pride triglavi zmaj Dragonstorm, nakar si ob trajanju v izmeri dveh ur in pol verjetno požrl že troje porcij kinosvinjarije in ti je že malo slabo. Od tega in od vseh nesmislov ter bedarij, stlačenih v ta absolutno nepriporočljiv ogled, ki je v sklopu blockbusterjev desetkrat bolj butast od Čudožene in Varuhov galaksije ter desetkrat manj očarljiv. Wonder Woman je poletni seks. Trans­formerji so pornografija. Je razlika.

Optimus Prime je večni lider Autobotov in čistunski za znoret. Manjkalo mu je le še to, da vnovič postane vitez okrogle robotske mize, in v tem filmu naposled dobi zadoščenje. In nadomestek res velikega penisa.

Shutdown & reboot 
Nadvse sem vesel, da je Zadnji vitez za Michaela Baya izstopna postaja. Drži, da je vsa ta igračkasta franšiza od nekdaj puhla in omejena. Najnovejši primer je resnično neprebavljiva moderna risanka na Otu. A skrajno enostaven je bil pred desetletji tudi Batman, pa poglej, kaj sta iz njega naredila stripar Miler in režiser Nolan. Glede Bumblebeejevega odvrtka za naslednje leto in šestega transformatorskega filma, ki pride 2019. in za katerega iščejo tako vodjo kot glavni obraz (poslovil se je tudi Mark Wahlberg kot Yeager), nimam velikih upov. Navsezadnje naj bi se slednji navezal na Last Knighta, zaradi če­sar je že onesnažen. Toda morebiten pošten reboot s svežimi močmi za krmilom bi znal biti na viš­jem nivoju. Četudi si ga Transformerji ne zaslu­žijo, niti ga aktivno ne omogočajo. 

izrabljeni transformatorji objavljeno: Joker 288
julij 2017