Revija Joker - Igrice zasvajajo!

ČLANKI
stranka » članki » kolumni » Igrice zasvajajo!
Igrice zasvajajo!
...
Sneti

Tako pravi še ena raziskava, ki je glede zlajnane poante pretežno sama sebi namen. Vendar je ta malo drugačna od tistih, o katerih običajno poročamo iz tujine, saj je doma­ča. Izvedel jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje in iz vprašalnikov, razdeljenih slovenskim osmošolcem, prišel do ugotovitev, da jih je v zadnjem letu 82 % igralo ra­ču­nalniške igre, 2,5 odstotka pa jih je z njimi zasvojenih. Drek je takoj zadel ventilator, a iz napačnih razlogov. 
Naša javna občila so podatek obesila na veliki zvon, seveda z negativno konotacijo, saj je treba služiti in novice se ne klikajo same. 24ur.com je v svoji stari clickbaiterski navadi poročal o “KAR 2,5 % zasvojenih med osmo­šolci,” do­čim je nacionalkin portal podatke op­remil z nadnaslovom “Zasvojenci z raču­nal­niš­kimi ig­rami začnejo že pri petih letih.” Še bolj debilni so bili na Radiu 1, kjer so iz tega izpeljali, da se je “zadnje tedne tudi v Sloveniji močno prijela igra iskanja Pokemonov, ki je sicer resda zvabila ljudi ven na zrak in niso več zaprti med štiri stene, a kljub vsemu gre v principu še vedno za igrico, ki ima lahko negativne posledice na mentalni razvoj mladostnikov.” Tisti, ki imamo radi video­­igre, smo namreč antisocialni vepri, ki redkokdaj zaidemo iz svojih brlogov, na soncu se pa kar stopimo. Taki klišeji iz leta 1989 povedo več o tistih, ki jih pišejo, kot o ciljih bodic. Skratka, mediji so zgolj kopirali skraj­ša­no besedilo s strani Nacionalnega inštituta, nihče pa ni preveril same raziskave, oddaljene en sam klik na NIZJ.si. Če bi jo, bi ugotovi­li, da izsledki še zdaleč niso tako katastrofični in da je raziskava na več točkah problematična.
Najprej številke. Na podlagi 1071 izprašanih učencev osmih razredov v povprečni starosti 13,5 let in približno enako razdeljenih po spolu raziskava ugotovi, da jih je 82 % v zadnjem letu igralo računalniške igre. Povprečno so s tem početjem začeli v starosti 7,4 let, med delovnim tednom se z njimi ukvarjajo 1,7 ur, ob vikendih pa 2,5 ur. Dva in pol odstotka osmo­šolcev (pogosteje gre za fante) je z igrami zasvojenih: ti so začeli pri 5,5 letih, med tednom igrajo 5,4 ure in ob koncih tedna 6,9 ur. "Zaradi resnih posledic, ki jih pretirano igranje računalniških iger ima na zdravje mladostnikov, je treba tej temi posvetiti več pozornosti," dobronamerno sklene NIJZ.

NIJZ je naredil simpatično infografiko, na katero so umestili aktualne pokemone. Žal so mediji analizo interpretirali čudno.

S tem se absolutno strinjam, gotovo bolj kot večina komentatorjev na portalih, ki so praktično tulili v en sam rog, tistega z napisom “Meni ni nič škodilo, torej nikomur ne.” Pretiravanje s špili je sicer boljše od pretiravanja z rujno kapljico, še zmerom pa ni ravno zdravo. Vendar je bilo v medijih daleč premalo pojasnjeno tisto, kar da Inštitut sam od sebe jasno vedeti. In sicer, da gre šele za eno začet­nih raziskav kaprice, ki je Ameriško psihiatrično združenje ne označuje za motnjo, temveč za tveganost, ki si zasluži globlji vpogled. Zasvojenost z igrami torej ni psihiatrična kategorija oziroma motnja, marveč kandidatka zanjo, in da bomo kaj vedeli z gotovostjo, bo treba še veliko brskati. Kriterijev, kako so za­svojenost zakoličili, je nasploh kup, od nadaljevanja z igranjem kljub zavedanju psiholoških težav do izgube službe. Da se človek kvalificira za zasvojenca, jih mora izpolnjevati vsaj pet, in sicer po lastni oceni. Ne bi rekel, da je to verodostojno.
Tudi drugod je vprašalnik vprašljiv: med 1071 izprašanimi na primer najde 852 'gamerjev' na podlagi odgovora na vprašanje, ali so igrali kakršnekoli igre v zadnjih dvanajs­tih mesecih, in ne na vprašanje, koliko so jih igrali. Gamer je torej vsakdo, ki je za dve minuti preizkusil Candy Crush Sago, in tak je enak norcu na Overwatch, ki ždi pred ekranom ves božji dan. Itak ni pomembno, kaj se igra, samo da se. Farmville je potemtakem enak Dark Souls. Okej. Dalje: pojem Internet Gaming Disorder, ki ga raziskujejo, uradno pokriva tako online kot offline igranje (?!). Čemu ni potem enostavno Ga­ming Disorder? Naši so ga za nameček poslovenili kar v "igranje računalniških iger," kot da je raču­nal­­niška igra nadpomenka, ki obsega mobilne in konzolne igre. Če bi se jim ljubilo poklicati nas ali pobrskati po člankih, bi jim obelodanili, da je antonim videoigra.
Raziskava na kraju sama opozori na marsikatero luknjo in zanimivost. Da izidov ni moč posploševati na širšo populacijo, da so odgovori subjektivni – in da je razširjenost zasvojenosti v vzorcu po mnenju samih preiskovalcev nizka. 2,5 % za splošni vzorec in 3,1 % za 'gamerje' nas s kakimi petindvajsetimi osebami uvrš­ča v evropsko povprečje. Tudi sam bi rekel, da take cifre, četudi držijo, niso nič strašnega. Pravzaprav se mi zdijo vrednosti nizke, saj po mojem vsaj sedem ur ob vikendih špile nažiga nekaj sto, ne nekaj deset osmošolcev. Ali pa se motim in v ospredju dejansko niso več špili, marveč njegovo gledanje na YouTubu in Twitchu ob spremljavi komentarjev 'variabilne kakovosti'? Če sodim po svojem skorajda os­mo­šolcu, se je tak premik v lagodje že zgodil. In zdi se mi hujši od zasvojenosti z igranjem ...

Igrice zasvajajo! objavljeno: Joker 277
avgust 2016