Revija Joker - Glasbena zbirka na poti in doma

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Glasbena zbirka na poti in doma
Glasbena zbirka na poti in doma
...
Posedovanje vsebin se spreminja oziroma prehaja v neotipljivo in glasba tu najbolj orje ledino. Včasih je bil Raveer ponosen na zbirko plošč in police z zgoščen­ka­mi, zdaj pa ima omaro muzike v mobilniku. Zato naniza par osnov, kako melodije spraviti do uhljev.

Leta 1972 se je nemško-brazilski inženir Andreas Pavel domislil prenosnega kasetofona, vendar se projekt kljub večletnemu trkanju na vrata Grundiga, Philipsa in Yamahe ni udejanjil. Je pa fant idejo srečoma patentiral. To se mu je kasneje, ko je v zgodbo stopil Sony, prineslo lepe denarce. Tokijec Nobutoshi Kihara je namreč leta 1978 za tedanjega šefa Sonyja, željnega poslušanja opernih arij na letalu, predelal diktafon. Izdelek se je zdel posrečen, zato ga je tovarna naslednje leto splovila kot walkman - napravo, ki je spremenila način poslušanja glasbe in pustila globok pečat v popkulturi.

Walkman je bil nekoč sinonim za prenosno glasbo. Sony je proizvodnjo kasetnikov ustavil šele leta 2010, znamka pa živi naprej. A zdaj je glavni pojem ipod. Na sliki sta pionirja obeh serij, hodimož TPS-L2 iz 1979 in ipod classic iz 2001.

Naslednji veliki korak je bil 23. oktobra 2001 predstavljeni ipod. Apple je z njim v navezi s spletno trgovino Itunes postavil nov mejnik na področju prenosne glasbe. Uspeh je bil neverjeten in konkurenca, kot so bili glasbeno obarvani Nokijini in SonyEricsonnovi mobilniki, niso imeli šans. Zato ne čudi, da je Apple sprožil celo industrijo vseh sort muzikaličnih dodatkov za dokaj standardizirane iNaprave. Googlova konkurenca se trudi, a jo ovirata razdrobljenost in nedodelanost. Za nameček nam glavni štacuni Play in Amazon melodij nočeta prodati. Vseeno pa je variant poslušanja glasbe iz telefona veliko, ne oziraje na breg.

Brezžični modrozobi zvočniki so postali zelo priljub­ljeni. Tole je Philipsov shoqbox, ki na baterijo svira 8 ur, ima mikrofon za telefoniranje in stane 180 evrov.

Hudi hi-fi stolpi iz naše mladosti so pozabljeni. Danes se po Applovo muzika posluša le še takole.

Ena od niš so športne, na švic odporne in celo plavalne slušalke. Mnogo je sodelovanj med športnimi velikani in proizvajalci membran.

Predvajanje glasbe iz mobilnika je postalo privzeto tudi v avtomobilih, bodisi prek vgrajenega kabla, bodisi prek modrega zoba.

Na sprehodu
Osnovni pripomoček so slušalke, pri čemer so najbolj praktične brezžične s tehnologijo bluetooth. To so že tako izpilili, da v zadnji inačici 4.0 s kodirnikom apt-x pošilja stereozvok brez izgub. To zaenkrat podpirajo le žlahtnejši androidi, Apple pa ne.
Praviloma so stereoslušalke naglavne z obročem in večjimi membranami. Obstajajo pa tudi modeli za v slušni kanal. Pred prvo uporabo jih je treba spariti z daljšim držanjem gumba za vklop, nakar se povezovanje vrši samodejno. Za krmiljenje so dovolj tri tipke, dve za nastavitev glasnosti in ena za vklop. Z raz­ličnimi dolžinami in hitrostjo pritiskanja posredujejo signale, kot so vklop, pavza, naslednji komad ... Pri večini naprav sta slednji operaciji na lastnih tipkah.
V zaprtih prostorih znaša domet okoli pet metrov in morda seže skozi kak zid, dočim lahko zunaj radij v lepem vremenu znaša nekajkrat več. Veter pa valove hitro odnese, tako da uporabna razdalja pade tudi na en meter. V izogib vsem neprilikam ima mnogo mod­rozobih slušalk tudi opcijski kabel.
Drugače je z ožičenimi onegaji, ki so dobra in cenejša alternativa. Še boljša so bluetooth slušalke, ki omogočajo ožičen privez. Pri nas so take dvestoevrske Harman/Kardon BT, Beats By Dr. Dre Wireless in čisto sveže Philipsove SHB7000, ki so 80 evrov.

Slušalke Harman/Kardon BT grdoto nadomestijo s kvalitetnimi materiali in odličnim zvokom ter tako ožičenostjo kot brezžičnostjo.

Na pikniku
Na terenu je kajpak moč za prvo silo sluhati viže skozi membranice v telefonu. A že za par desetakov je lahko izkušnja povsem drugačna. V zadnjem času so se namreč razpasli prenosni zvočnički z baterijskim napajanjem in standardiziranim priključkom. Te male kockice, bombice in druge nenavadne obličice so kot nalašč za druženje na prostem ali romantične zmenke. Povečini so vsi opremljeni s standardnim 3,5-milimetrskim vtičem in so tako združljivi z obilico naprav. Cenijo jih na 30 do 50 evrov. Med dražjimi se najdejo taki z USB-vhodom za ključke, s katerih znajo samostojno predvajati mp3je. Brezžični so praviloma večji in s tromestnimi cenami.

Brezžični zvočniki so obvezna oprema za piknike, plaže in druženja na prostem. Le poskrbite za napolnjen mobilnik, saj se bo ta prej izpraznil kot zvočnik.

V avtu
Večino avtoradiev s telefonom ali drugim predvajalnikom povežeš s klasičnim avdiokablom. A taka naveza pomeni izbiranje albumov na mobilniku. Bolj elegantni rešitvi sta USB ali Applov 30-pinski konektor, kar imajo sodobna vozila tovarniško vgrajeno. Na tak način nadzoruješ glasbo na radiu oziroma na sredinski konzoli, kjer vidiš vso vsebino iphonove ali androidne shrambe. Boljši avti znajo pokazati celo naslovko albuma in zasukati kako drugo vsebino. Prav tako je mogoče pretakanje po modrem zobu, ki ga vključuje mnogo radiev. Sony je povezovanje svoje nove xperie olajšal z NFC-nalepko, na katero se pofočkaš in vse se nastavi samo od sebe. Z nekaj truda se da to urediti tudi za druge mobilnike z NFCjem.

Sonyjeve xperie imajo priložene NFC-nalepke. Ko se jih dotakneš s telefonom, se sproži niz prednastavljenih možnosti, recimo povezava z avtoradiem.

Digitalen dom
Najbolj pogoste domače priprave za posredovanje pesmi z mobilnika so tako imenovani docki. Gre za ojačevalniško-zvočniško komponento, zapakirano v lično ohišje z nastavkom za mobilnik. Modelov je og­romno celo v naših štacunah, so pa v dobršni mer­i namenjeni jabolčnim ploščicam, saj je teh zavoljo donedavnega standardnega priključka, osredotočenosti na glasbo in velikanske baze daleč največ. Znanosti ni nobene. Primeš ifon, ipod ali ipad, ga zapičiš v podstavek in izbereš playlisto oziroma komad.

Na trgu so prostor našli tudi miniaturni bluetooth sp­rejemniki oziroma oddajniki, ki omogočajo špilanje muzike na hi-fijih, ki nimajo vgrajene brez­žič­nosti. Philips in Sony za njih želita 30 evrov

Naslednji korak jabolčnega prenašanja vsebin je airplay. To je mrežni, tudi brezžični protokol, po katerem iz iNaprave na ene ali celo več zvočnikov hkrati posreduješ visokokakovostni zvočni tok. Rokovanje je sila preprosto, le prvikrat se je treba potruditi s povezavo postaje v mrežo.

Airplay deluje sijajno, ko sta naprava in zvočnik že prvikrat sparjena. Zna pa priti do težav, če imaš starejši usmerjevalnik, takega brez možnosti WPS. Zvočniki zvečine namreč nimajo zaslonov, zato je povezevanje v mrežo zaporedje ukazov iz priloženih navodil, ki vedno ne deluje.

Slične postaje je zadnje čase pričel dobivati Android, največ od Philipsa in Samsunga. Toda četudi vse vključujejo konektor micro-USB, ta rabi zgolj kot polnilni podstavek. Telefoni namreč glasbo pošiljajo po bluetoothu oziroma v primeru Samsungovega ekosistema prek mrežnega protokola AllShare. V rokovanju glede na jabolka ni večjih razlik, le ob ponovni povezavi lahko pride do sekundne izgube toka, česar pri tehnologiji airplay ni opaziti.

Samsungov 700-evrski dock DA-E750 je združljiv s korejskimi galaksijami in z družino iNaprav. Ni le lep na pogled, marveč zavoljo dobre zasnove in elektronke izpljune konkretno ojačan in čist zvok.

Glasbena zbirka na poti in doma objavljeno: Joker 235
februar 2013