Revija Joker - Schola Ex Machina

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Schola Ex Machina
...
Ko PrFOXa natipka priprave za novo šolsko leto, si sezuje štikle in prekriža noge na katedru. Sprašuje se, ali bo naslednjih trideset let svoj posel sploh še lahko opravljala ali jo bo kmalu nadomestil robot. Stroji so namreč v šolstvu vse bolj uveljavljeni.

Zpni kalkulator zna narisati graf eksponentne funkcije, Google takoj pove, kdaj so živeli dinozavri, telefon ti prevede korejščino v svahili. Kaj lahko šole še ponudijo človeštvu, če so informacije dostopne povsod in takoj? Z razvojem računalnikov, interneta in ostale tehnologije se spreminjata posameznikovo razmišljanje ter dojemanje sveta, čemur mora slediti tudi izobra­že­va­nje. Kleč kmalu ne bo več v pomnjenju golih infor­ma­cij, marveč v njihovem filtriranju oziroma obvladovanju. Nekoč vsevedni učitelj mora zato stopiti s piedestala in proces prepustiti učencu. Mar to pomeni, da bo profesorski ceh izumrl?
Stari ata si morda ni niti v sanjah predstavljal, da bodo njegovi pravnuki v šole spet hodili s tablicami. Toda danes že znamo predvideti, kje bo izobraže­va­nje čez kakšnih dvajset, trideset let. Pričakujemo lahko učne laboratorije z velikimi zasloni, internetom stvari in ekskurzijami v navidezno resničnost. Zaradi povezanosti naprav učenje več ne bo omejeno le na šolo, ampak se bo odvijalo povsod. Za nameček se pridobivanje znanja ne bo zaključilo po diplomi. A kako bodo naši zanamci obvladali vso to silno modrost? Prihodnost ima na tem področju še nekaj asov v rokavu.

Svetovni splet nam ponuja ves svet na dlani, a v množici informacij je treba znati poiskati tisto pravo. Šola prihodnosti je zato usmerjena k razvijanju kritičnega mišljenja, da lahko posameznik odbere zrna modrosti od plev.

Digitalizirana šola
Odkar je Marija Terezija slovenske otroke razveselila z občo osnovnošolsko obveznostjo, je didaktična tehnologija izvedla evolucijski skok. Črne table so postale zelene in bele, grafoskopske prosojnice pa so uporabne le še za plonkce. (Tega niste slišali od mene!) Kljub prvotni napovedi IBMovega direktorja Thomasa Watsona, da se bo na svetu morda dalo prodati kakih pet računalnikov, se je v 20. stoletju zgodilo nasprotno – nastopila je doba mašinerije. Zdaj so te škatle povsod in, kar je še bolj strašljivo, vedo več od učiteljev! Železninsko stanje na naših šolah še zmeraj ni rožnato, če predpostavimo, da bi morala vsaka učilnica imeti hiter dostop do spleta in vsak učitelj lasten kotiček za delo. A kljub temu je večina dovolj sodobno opremljenih, od interaktivnih tabel s projektorjem prek tabličnih računalnikov do e-redovalnic.

Tehnologija ni samo za igrice. Prvošolci prulske šole so že pred petimi leti preizkusili, kako fino se je učiti s pomočjo tablic. S prstom so po zaslonu risali črke in številke, kar je bilo nedvomno bolj zabavno kot čečkanje po zvezkih.

Da bi povečali učinkovitost pouka, so na osnovni šoli Prule v šolskem letu 2011/2012 v prvi razred uvedli delo s tablicami. Za vsakega učenca jih je priskrbela založba Rokus, ki je hkrati razvila spletno učno okolje Dežela Lilibi. Vseeno so tablice postale le popestritev pouka in so jih otroci uporabljali zgolj nekaj minut na dan, medtem ko so klasični učbeniki in zvezki ostali na klopeh. Nekje v istem času so na drugih šolah zagnali projekt Inovativna pedagogika v luči kompetenc 21. stoletja, v katerem je recimo OŠ Hruševec v pouk vpeljala ipade. Uporabljajo jih za ogled astronomskih kart in spremljanje napredka pri izvajanju gimnastičnih prvin, z njimi v podalj­šanem bivanju izdelujejo stop-motion animacije ... Apple TV jim omogoča, da sliko zrcalijo na projektor in tako nadomestijo interaktivno tablo. Osnovna šola Dobje se vključuje v projekte Zavoda za šolst­vo, njihovi učitelji pa redno sodelujejo na konferencah, kot je SirIKT. Učence spodbujajo k rabi oblačne storitve Office 365 in k samostojnemu raziskovanju učne snovi. Postali so prva Microsoftova inovativna osnovna šo­la. Prav tako pa so jim za sveže pristope k pouku podelili priznanje Blaža Kumerdeja, najvišjo oceno na področju uvajanja inovacij.
Hrvaška se od 2015 modernizira v projektih e-Škola in Učionica budu}nosti. Gre za projekte, zvečine financirane z denarjem EU, s katerim južni sosedje opremljajo učilnice z videokonferenčnimi sistemi in tablicami. Pravijo, da gre za projekt državnega pomena, ki ga primerjajo z izgradnjo mostu na Pelje­šac. Podobno kot most bosta ta projekta skupaj z akcijo eOtoci povezovala oddaljene šole s civilizacijo. Na ta način lahko učenci na podružnični šoli na Malem Lošinju poslušajo in gledajo predavanja učite­ljev na matičnih šolah. Avdiovizualna komunikacija je obojestranska, kar pouk približa klasičnemu s fizično prisotnim učiteljem. 

Učilnica prihodnosti je opremljena z internetom stvari, kar pomeni, da so vse naprave povezane. Mize komunicirajo med seboj, s tablo na steni in tvojim telefonom. Pošiljanje sporočilc sošolcem je tako še bolj preprosto. Največja vrednost take učilnice pa je v tem, da omogoča sodelovalno učenje.

V nekaterih študijah predvidevajo, da se bodo šole kmalu spremenile v kotičke za raziskovanje posameznih področij, učenci pa bodo svobodno prehajali od enega do drugega. Frontalni sedežni red v učilnici seveda odpade. Pomembno je, da so naprave v šoli med seboj čimbolj povezane, da se lahko učenje nadaljuje na kateremkoli mestu. Kot učitelji­ca  sanjam o trenutku, ko bom otrokom na ekranomize z enim samim zamahom poslala naloge, na katedru pa bom sproti brala podatke o njihovem napredku. Za povrh mi bodo očala prek obogatene resničnosti ves čas prikazovala opozorila o tem, kdo potrebuje mojo pomoč. Sistem za spremljanje pozornos­ti, ki naj bi deloval kot avtomobilski senzorji za budnost voznika, pa bo poskrbel, da nihče ne bo med uro dremal. Take prekrškarje bo ča­kalo dodatno delo v soboto!

Svetloba uravnava naš bioritem, zato smo dopoldne polni energije, sončni zahod pa nas pomirja. Philips s šolskimi svetili SchoolVision omogoča učencem, da bolj motivirano delajo ali pa se v topli luči sproščajo po napornem ocenjevanju. S takim sistemom sijalk je opremljena ljubljanska Vegova gimnazija.

Schola Ex Machina objavljeno: Joker 280
november 2016