Revija Joker

ČLANKI
stranka » članki » netki
Uredi seznam
Internet je samoumeven. Sedimo za računalnikom ali drugo omreženo napravo, vpišemo zahtevo in nek strežnik v daljavi jo izpolni. Da pa se to lahko zgodi, mora priskočiti na pomoč kopica služabnikov, ki jih ne zaznamo. Quattro predstavi strice iz ozadja.
Quattro zapusti vsakodnevnost družabnih omre­žij, malih oglasov in servisov, ki mu ponujajo neskončno mož­nosti za zapravljanje časa, ter se napoti v druga­čen del interneta. Ta iz koraka v korak postaja vse mra­č­nejši in nedostopnejši. Pravijo mu globoki splet, 'deep web.' Tisto, na kar naletiš v globinah, ti bo spremenilo življenje, s pesmijo vabijo glasovi siren ...
Pisalo se je leto 1989 in 12. marca je Tim Berners-Lee objavil dokument, v katerem si je zamislil vsesvetovno bazo podatkov. Tako, kjer bi ob kliku na hiperpovezavo prišel do drugega dokumenta, naj bo ta kjerkoli na svetu. Bazo je poimenoval World Wide Web. Petindvajset let kasneje se Quattro ozre na to, kaj je iz njegovega izuma nastalo.
Kdo sme presojati, v katere dele interneta nam je dovoljeno zahajati? Quattro razmisli o posledicah morebitne ukinitve spletne nevtralnosti.
Počasi se učimo, da lastne svobode ne gre zamenjevati za občutek varnosti, saj je cena previsoka. Kaj pa, ko se države odločijo, da nas za dovoljenje sploh ne bodo vprašale, in vsakogar obravnavajo kot morebitnega sov­raž­nika? Sovražnika komu, se sprašuje Quattro.
Spletno srenjo je novembra zgrabila mrzlica, primerljiva s tisto pred stoletjem in pol, ko so se ljudje pognali v Kalifornijo po zlato. Predmet poželenja so bili bitcoini, katerih dolarska vrednost je rasla v nebo. Quattro pove, za kaj gre.
Zasebnost se je na radarju nekaterih znašla šele zdaj, ko slovenske spletne strani težijo z nekimi piškotki. Zakaj nam ponujajo pecivo in čemu je to še najmanjši problem pri vohljanju za vašim internetnim jazom, se pozanima Quattro. Zasebnost si namreč predstavlja vsak po svoje. Nekateri so odprti, nosijo srce na dlani in jim v nobeni situaciji ni nerodno, dočim se drugi raje držijo zase in menijo, da določenih stvari v njihovem živ­ljenju ni treba razkrivati vsakomur. Večji problem nastane, če razkrijemo kaj o sebi, ne da bi za to vedeli. V tem primeru obstajajo me­hanizmi, ki nam pomagajo preprečiti, da bi se to še kdaj zgodilo. Za informa­cije, ki so ušle, pa je prepozno, kajti internet ne pozabi ničesar.
Včasih smo trepetali pred virusi, ki bi nam uničili podatke na raču­nalniku. Zdaj Quattra bolj skrbi, kaj bodo pokazali nepovabljenim očem. Destrukcijo je zamenjala kraja.
Živimo v prelomnem času za za podajanje besed. Vse od Gutenberga, ki je v 15. stoletju Evropi dal tiskane bukve, na tem področju ni bilo tako ključnih sprememb, kot jih je povzročila elektronska knjiga. O področju in bralnikih smo napisali že marsikaj, tokrat pa je Sneti nekoliko podrobneje vpogledal situacijo na trgu in njegovo slovensko realnost.
S kolobocijami okoli peke mariborske hobotnice župana Kanglerja in vstajo proti povampirjenim elitam smo Slovenci postali del svetovnega trenda tektonskih družbenih premikov, pri katerih imajo veliko vlogo socialna omrežja. Shinobi pojasnjuje, ali bo na čelu vojske tisočerih sledilcev Twitterja izpod Pece prijezdil kralj Matjaž.
Ko so inženirji pričeli v začetku tisočletja razvijati operacijski sistem Android, so imeli zanimiv cilj: telefon, ki bi v vsakem trenutku vedel, kje je lastnik, in bi mu na podlagi tega nudil kraju primerne informacije. Lokacijsko zavedanje se danes sliši nekaj normalnega, takrat pa je bila ideja prelomna. Na trgu so sicer že bili dalekosluhi z vgrajenim GPSom, a le kot ne ravno dober nadomestek namenskim navigacijskim napravam. Zdaj je slika drugačna, razvadili smo se in želimo prilagojene podatke, kjerkoli smo. Osnova za večino geolokacijskih storitev na telefonih je Google Maps, četudi so ga spočeli z drugim namenom. Quattro razišče, kako digitalni geometri bogatijo virtualno Zemljo.
Oblaki so se konkretno spustili nad računalništvo. A tokrat ne prinašajo grmenja in toče, marveč konkretne koristi, od pisarniških aplikacij do hrambe podatkov. Quattro razkrije, čemu naj bi jih Jokerjev čitavec uporabljal.
Špilmajstor Tim Schafer, avtor tako legendarnih špilov, kot so okostnjaška avantura Grim Fandango, mentalistični Psychonauts in heavymetalski Brütal Legend, je na začetku leta potrto sedel v pisarni svoje firme Double Fine Productions. Ravnokar so mu odpovedali enega od projektov, saj je recesija use­kala tudi po industriji iger. Nakar se mu je utrnila ideja - in dober mesec kasneje je za novo pustolovščino z delovnim naslovom Double Fine Adventure s pomočjo oboževalcev na spletni strani Kickstarter zbral več kot 3,3 milijona dolarjev. Tako Schafer kot Šerlok sta na tak način presenečeno odkrila moč crowdfundinga, množičnega financiranja.
Digitalno razpečevanje iger že nekaj časa dopolnjuje otipljivo robo na policah in nekateri glasno napovedujejo, da bodo ploščki kmalu utonili v pozabo. Sako in Sneti se pozanimata, ali je strah utemeljen, in preverita izpostavljene trgovine z neotipljivimi računalniškimi špili.
Splet je v nekaj desetletjih postal čisto nov svet. Milijoni virtualnežev so razvili skupni besednjak, uvedli lastne fore, finte in štose, ustoličili svoje junake in antijunake ter tako ustvarili posebno vsemrežno kulturo. Šerlok se zakoplje med tisočere internetne fenomene oziroma meme, LOLa z mačkami, preizkusi planking z Mahirjem in izusti presenečeni WTF? ob dekletih, ki za ne­čedne namene uporabljata le eno skodelico. FFFFffffuuuuuu ...
Plus ni le še eno socialno omrežje. Quattro pokuka malo globlje in se vpraša, ali ni priča konvergenci mnogih storitev v nov ekosistem, ki bo uporabniku ponujal vse, kar potrebuje, na vsakem koraku. Hkrati pa na novo definiral njega samega.
Prav neverjetno se zdi, da smo v istem mesecu dobili nove različice dveh največjih spletnih brskalniških konkurentov, poleg tega pa še znatne popravke ostale trojke. Quattro pogleda, kaj nam prinašajo.
Komajda zaznavno, a neobhodno se v informacijski tehnologiji dogaja prelom veličine tistega, ko so osebni računalniki nadvladali centralne (mainframe). Aggressor razloži, kaj je računalništvo v oblaku in zakaj utegne že v bližnji prihodnosti bistveno vplivati na naša življenja.
Svoboda dostopa do informacij!, kričijo in Quattro jim sprva pritegne. Potem pa mu nekaj šepne na uho in ga hitro utiša. Kaj moreš, XXXXXXX ima dolge roke.
Šerlok se sprašuje, zakaj mu kolegi in čisti neznanci po Facebooku neprestano pošiljajo vabila, naj se pridruži virtualni mafiji ali postane razuzdani grupi njihovega spletnega benda. In čemu ljudje, ki prej niti od daleč niso povohali nobene igre, zdaj z rdečimi očmi manično klikajo po popreproščenih internetnih špilčkih.
išči:

(Palčki iščejo le štiri- ali veččrkovne zasnove.)

rubrika:

TEKOČA ŠTEVILKA
(naslednja izide 15.6.2017)
maj 2017
Raport: Star War Celebration, oznanila: Nintendo Direct, Marvel vs. Capcom infinite, Call of Duty ..., vedež: Hiša eksperimentov, igrovje: Dawn of War III, Prey, Yooka-Laylee, Persona 5, Little Nightmares, Full Throttle, Lego City Undercover, Mariokart Deluxe 8, Scanner Sombre, Eternal ..., testisi: galaxy S8, ipad, tab S3, ryzen 5 ..., slikosuk: Iron Fist, Guardians of the Galaxy, Twin Peaks ...

Rubrike člankov