Revija Joker - S kazalcem po zemljevidu

ČLANKI
stranka » članki » netki » S kazalcem po zemljevidu
...
Ko so inženirji pričeli v začetku tisočletja razvijati operacijski sistem Android, so imeli zanimiv cilj: telefon, ki bi v vsakem trenutku vedel, kje je lastnik, in bi mu na podlagi tega nudil kraju primerne informacije. Lokacijsko zavedanje se danes sliši nekaj normalnega, takrat pa je bila ideja prelomna. Na trgu so sicer že bili dalekosluhi z vgrajenim GPSom, a le kot ne ravno dober nadomestek namenskim navigacijskim napravam. Zdaj je slika drugačna, razvadili smo se in želimo prilagojene podatke, kjerkoli smo. Osnova za večino geolokacijskih storitev na telefonih je Google Maps, četudi so ga spočeli z drugim namenom. Quattro razišče, kako digitalni geometri bogatijo virtualno Zemljo.

Ako bi v šoli delali lestvico najbolj elitnih predmetov, se geografija ne bi uvrstila visoko. Bržkone neupravičeno, saj se večinoma ne zavedamo, kako pomembna je prostorska orientacija in koliko se zanašamo nanjo. Razen ko se smejimo Američanom, ker ne vedo, kje je Slovenija. Se pa neznanja ponavadi bridko zavemo v tujini. Njega dni smo se pred potovanji oboroževali z zemljevidi, atlasi in avtokartami, pa še na roko napisanimi navodili, da bomo ja našli pravo hišo. Nakar je prišla digitalna doba in spletne strani, ki so nam znale narisati načrt poti. Malo starejši se spominjamo Mapquesta in Vie Michelin. Malokdo pa ve, da so prvo interaktivno karto na splet postavili Xeroxovi stručkoti že leta 1993. Mapquest je bil na voljo šele tri leta kasneje, dočim leto 1998 obeležuje začetek priljubljenega projekta Terraserver, v katerem so mo­či združili HP, Microsoft in ameriška geodetska uprava. Bil je prvi, ki je poleg običajnih zemljepisnih kart ponujal zračne posnetke, takrat še črno-bele. 
Google Maps je prišel s precejšnjo zamudo, februarja 2005. Projekta niso razvili sami, ampak so enostavno kupili avstralsko podjetje Where 2. Slednji so imeli v delu virtualni atlas, ki bi si ga uporabnik namestil na računalnik, Google pa so prepričali v nakup z idejo za spletno različico. Preživela sta oba projekta: spletni je postal Maps in lokalni Google Earth. Prednost slednjega pred spletno različico je v dosti bolj podrobnih kartah, ki se redno posodabljajo. Na spletu mora vse biti poenostavljeno, da v brskalniku teče dovolj hitro. Sko­zi leta so oba popravljali in dopolnjevali, dokler ni Maps postal razvijalska platforma, na kateri lahko uporabniki gradijo lastne aplikacije. Toda Googlu Zemlja ni bila dovolj, kajti julija istega leta so v digitalno obliko spravili Luno in leta 2009 Mars. Kot interni štos so spočetka pri Luni na povečavi ka­zali teksturo švicarskega sira. Zdaj tega ne počnejo več.

Ena prvih storitev, ki jo je Google ponudil na svojem servisu, je bila iskanje poti med dvema krajema z navodili za vožnjo. Prednost pred konkurentoma so si zagotovili z dodatnimi nastavitvami, recimo alternativnimi trasami ali vključitvijo lokacij, ki jih hočeš obiskati.

S kazalcem po zemljevidu objavljeno: Joker 231
oktober 2012