Revija Joker - Prešern: "E-črkam!"

ČLANKI
stranka » članki » netki » Prešern: "E-črkam!"
Prešern: "E-črkam!"
...
Živimo v prelomnem času za za podajanje besed. Vse od Gutenberga, ki je v 15. stoletju Evropi dal tiskane bukve, na tem področju ni bilo tako ključnih sprememb, kot jih je povzročila elektronska knjiga. O področju in bralnikih smo napisali že marsikaj, tokrat pa je Sneti nekoliko podrobneje vpogledal situacijo na trgu in njegovo slovensko realnost.

Odzivi ljudi skozi leta so mi povedali vse, kar je treba vedeti o elektronskih knjigah in napravah, s katerimi dostopamo do njih. Ko sem sredi Ljubljane pred štirimi leti iz tošla vzel kindla, sem bil deležen presenečenih pogledov. Ko to storim danes, je pogostost srepenja bistveno manjša. Is­­to velja za tablico, hkrati pa vse te priprave redno videvam v okolici. Ne potrebujem poglobljenih študij, da vidim, kako so digitalni bralniki pod Alpami postali del normalnosti.

Na virtualno polico iBooks sem si iz App Stora naložil mnoge slovenske knjige. Žal je štacuna premalo pregledna in ji manjka medsebojnih povezav.

Dolina šentflorjanska v tem smislu odrašča in se pridružuje mnogim drugim deželam. Če se ozremo na e-bral­niško daleč najbolj razviti, ameriški knjižni trg, ki je fizično in elektronsko skupno vreden dobrih 21 milijard evrov, so leta 2010 e-knjige povprečno tvorile njegov 6,2-odstotni delež, lani pa 25-odstotnega. Zgolj Amazonova družina čitalnikov kindle si je lastila 1,6 milijona naslovov. Lepe cifre za dokaj novo tehnologijo, ki donedavna ni uživala zaupanja.
A vseeno ni smiselno govoriti o smrti tiska. Dosti bolj verjetno je, da se bosta področji dopolnjevali, tako kot se že, e-širitev pa je marsikod počasnejša kot v Ameriki. To zlasti drži za evropske dežele, kjer angleščina ni temeljni jezik. Na deset milijard evrov vrednem nemš­kem trgu knjig, ki na leto ugleda sto tisoč novih otipljivih naslovov, je bil delež e-buklic lani 2-odstoten. Sledijo Francija z 1,2 odstotka, Španija z 0,5 in Italija z 0,4. To v naši zahodni sosedi s 60 milijoni prebivalcev in 59.000 novimi knjigami letno pomeni le 12,6 milijona evrov vrednosti e-knjig.
Ovir za razcvet ni malo, od domoljubnih čustev in tradicionalizma (elektronsko knjigo težko izročiš kot lepo darilo!) do manjših ločenih trgov, krajše tradicije direktnega trženja, slabših distributerjev in manjšega investicijskega kapitala. Ter bistrega mnenja Evropske komisije, da 'navidezne' knjige niso kulturna dobrina, marveč storitev. S tem so podvržene višjim davčnim stopnjam davka - pri nas 20 % namesto 8,5 % - in so posledično dražje. Bruseljski birokrati torej pravijo, da je Vojna in mir na papirju kultura in na zaslonu usluga. Gotofiso.

Prešern: "E-črkam!" objavljeno: Joker 234
januar 2013