Revija Joker - Nadloga rojenja

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Nadloga rojenja
Nadloga rojenja
...
David Tomšič

Robotski avtomobili in internet reči sta konkretna ’naslednja velika premika’. A preden bomo imeli omrežene nogavice in nas bodo avti vozili sami od sebe, bodo naš vsakdan popestrili leteč­ne­ži, bolje poznani kot droni. Mnogokdo bo pri tem odmahnil z roko, češ, da je neke brezvezne igračke na daljinsko, kakršne že itak lahko kupiš v vsaki otroški štacuni, nesmiselno omenjati v navezi z resničnimi živ­ljenjskimi revolucijami. Toda kot smo zapisali že ob več prilikah, pri pohodu dronov ne gre za konjič­karskemu pilotiranju namenjene igrače. Take res ne sežejo dlje od nekajkratne zabave, nakar praviloma polomljene obležijo v rumplkamri. Sodobna leteča nadloga, ki kani kot roj kobilic zavzeti nebo, je drugač­ne sorte oziroma namena. Ne cikam na zrako­plov­ne dostavljače pic in tovornjake kurirskih služb, saj so ti v precej odmaknjeni futuri. V mislih imam ka­mere s perutmi! Te so se že izvalile iz jajc in si jih zdaj želi vsak ljubitelj lova na spomine.
Radi (se) slikamo in snemamo. Mobilniki so ujemanje trenutkov omogočili sleherniku ob vsaki priliki, nato so prišle akcijske zajemalke z novimi možnostmi izra­žanja, dočim so naslednji korak frčeča očesa. Ta nudijo sveže zorne kote, kakršni so bili še do pred kratkim povsem nedostopni. Škljoc iznad glav, zračno sle­denje, pokukanje skozi okna, ptičjeperspektivne viste – sploh si še ne predstavljamo, za kaj vse bomo uporabili kamero, ki šiba petdeset na uro in se lahko dvig­ne nad drevesa, hiše ter celo nad hribe. To se kajpakda čuje sila posrečeno in Božiček bo dotične naprave letos nosil bolj kot vse ostalo. Toda ra­zum­nik z izkuš­njo s tovrstnim letečnežem glede razmaha ni tako svet­logled. Danes dron v parku na­če­loma ni teža­va in je kot zanimivost v središču pozornosti. A ko ne bodo več neobičajnost in jih bo nad sprehajalci, kužati in otroci ducat, to ne bo več nedolžen hec.
Dosegljivi fotokopterji par let nazaj niso niti obstajali. Zdaj na sejmih uporabniške elektronike zasedajo celotne hale. Cene kakovostnih so že srednje trimestne in ni daleč dan, ko bodo prišli na police samopostrežb. Ob tem pojde naprej tudi tehnika in prihajajoči modeli napovedujejo samodejno sledenje ter druge avtonomne možnosti. Poanta torej ne bo v upravljanju, marveč boš onegaj vrgel v zrak, on pa te bo po prednastavljenih željah posnel od spredaj, zadaj in zgoraj. A ljudje jih gotovo ne bodo uporabljali le za filmanje kolesarjenja čez travnike, marveč ob vseh prilikah, ki jih velja dokumentirati. Glede na že izkazano nizko kulturo fotografiranja ne bo zadržkov za njihovo rabo na turističnih znamenitostih, športnih dogodkih, cesti, na plaži in bržda celo v dvoranah. Ne samo, da povz­ro­­čeni hrup in preletavanje motita, frleče stvarce predstavljajo nezanemarljivo nevarnost. Vodenje s telefonom je vse prej kot enostavno, pol kile da ob svoji hit­rosti precejšnjo gibalno količino in mesorezni propelerji najmanj zakrvavijo kožo.
Incidentov je nemalo in jasno dokazujejo širino neprilik. Varnostna služba Bele hiše se je denimo že dvakrat soočila s pristankom 'igrače' pred svojim dvoriš­čem. Še večjo predrznost si je privoščilo par neodgovornežev na različnih koncih sveta, ki so se igrali v bližini letališč in resno ogrozili pristajajoče avione. Med triatlonom v Avstraliji je zračna kamera padla na glavo tekačici. V Nemčiji je dron povzročil prometno nesrečo in v ZDA je menda zaradi njega med gozdnim požarom strmoglavil gasilski helikopter. Nogometno tekmo s Srbijo so Albanci popestrili s kopterjem, ki je čez štadion vlekel orlovsko zastavo. Slično politično izzivanje si je nedavno privoščil slovenski zdrahar, ki je letalnik uporabil za transparent med borčevsko proslavo. Pri tem so propelerji celo porezali varnostnika. Da elise teh mnogokopterjev niso upogljiva plastika, je pred nekaj meseci na lastnih prstih takisto izkusil Enrique Iglesias. Pevec je med koncertom frajersko prijel leteči snemalnik DJI inspire, rezultat pa je bila kri po celem odru. S tem, da večji, šest- ali osempropelerski modeli, ki trogajo težje kamere, roke ne bi le porezali, marveč jo odrezali in za nameček še razčesnili betico.

Vsak turist bi rad imel take fotografije. Kako preprečiti zračno gnečo, vidno in slušno motenje ter neposreden hazard, ko bodo spodobni foto­drončki stali sto evričev?

Zaenkrat imajo konkreten pravilnik za brezpilotne letalnike le v Avstraliji, deželi prostranega niča. V ZDA so po drugi plati napovedovali ostre regulative, vendar so zaenkrat odločbe agencije za letalski nadzor FAA precej dopustne. Recimo da moreš letati le podnevi, ne hitreje kot 160 kilometrov na uro, ne višje od 150 metrov ter stran od letališč, pri tem pa imeti plovilo vseskozi v vidnem polju. S slednjim pogojem so zaenkrat prizemljili ideje o samodejnih letalskih dostavah Amazona, dočim za hobijaše omejitve niso baš hude. Pogoja, da mora biti vsak kopter registriran in lastnik opraviti aeronavtični izpit, niso sprejeli. Edino proizvajalcem modelov z lokacijskim zavedanjem so vsilili 'geoograjo', ki jim onemogoča delovanje na določenih prednastavljenih območjih, med ostalim nad večino Washingtona D.C.. Po drugi plati je FAA drone celo vzela pod okrilje in jih zaščitila z zakonom, ki obravnava vsa ostala zračna plovila. Ta pravi, da je sklatenje paparacovega fr­le­čega fotoaparata izenačeno s streljanjem na jumbo jet, za kar je zagrožena dvajsetletna keha. Privatna posest tu ne igra vloge, kajti zračni prostor se pokorava drugim pravilom. Zdaj, ko je neki mulec svoj modelček že opremil z delujočo puško, bodo najbrž morali to neumnost redigirati.
Evropsko zračno telo EASA je še manj odločno. Pobude obstajajo, ampak zapisano zaenkrat ni posebej ome­jujoče. Res je, da težji zrakomlati, tisti s profesionalnimi kamerami in geodetsko opremo, zahtevajo šolane pilote. Toda 'osebne' inačice lahko vodi vsakdo domala kjerkoli. Prepoved je edino nad aerodromi in vojaškimi bazami, medtem ko te za letanje nad igriščem ne morejo niti oglobiti. Modelarska društva bijejo plat zvona in informacijska pooblaščenka pritiska na Agencijo za civilno letalstvo ter na Ministrstvo za infrastrukturo. Zaenkrat odziva ni, vsi mencajo, gledajo stran oziroma čakajo na Bruselj. Glede na še povsem jasno nebo se zdi sicer skrb povsem odveč. A droni prihajajo, to je dejstvo. Letošnja IFA bo predstavila jato novih, cenejših in hitrejših modelov, po katerih bodo posegali vsakdanježi. In reči slejkoprej padejo, tak je ustroj vesolja, ocena tveganja pa je visoka. Zato je apel k ureditvi področja pred prvo nezgodo umesten. Navsezadnje tudi zavoljo zasebnosti, ki ji bodo operuteni snemalniki še kako zavdali.

David Tomšič

Nadloga rojenja objavljeno: Joker 265
avgust 2015