Revija Joker - Troli proti joškofobnim paladinom

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Troli proti joškofobnim paladinom
Troli proti joškofobnim paladinom
...
David Tomšič

"Ko sem se rodila, so me starši imeli za dečka in me tako tudi vzgojili. Čez čas smo vsi spoznali, da sem v resnici ženska. Iz zlogov različnih jezikov sem si ustvarila novo ime Mizhena. Vsak od njih ima poseben pomen in skupaj odražajo to, kar zares sem."

"Here lies Firedorn, a hero in bed, he once was alive and now he's dead. 
The last woman be bedded, turned out a man, and crying in shame, of a cliff he ran."

S prvimi vrsticami razloži svoje poreklo eden od obrobnih statistov v novem igranju domiš­ljijskih vlog Siege of Dragonspear, dočim rimanko najdemo na nagrobniku v sličnem špilu Pillars of Eternity. Mislim si, da ga ni špilavca, ki bi ob zapisih privzdignil obrvi. V igri z desettisoči vrs­tic besedila in stotinami likov je izpoved menospolneža nepomembna in spregledljiva, posrečeni epitaf pa je iskrivo nedolžen in kvečjemu izzove ži­dan nasmešek. 
Toda dve skrajni struji ameriške 70-milijonske gejmerske skupnosti sta se spotaknili vsaka ob enega od zapisov in borci so se z bak­lami odpravili na internetne ulice. Tam se namreč bije kulturna vojna med ortodoksnimi špilavci, ki se zgražajo nad vključevanjem aktualnih, po njihovem izrojenih in neumestnih tematik v igre, ter PCji, političnimi korektneži, ki bijejo plat zvona zavoljo vsakršnega, zlasti spolnega stereotipiziranja. Prvi z ognjem in mečem vpijejo "Pedrov, lezb, hermafroditov, emancipiranih bab in politike nočemo v igricah!" Drugi se zgražajo, češ, a spanje s transeksualcem je samomora vredna sramota?
Nepoznavalec bržda ne more verjeti zapisanemu ozi­­roma se mu zdi, da navajam osamljen primer debilčka s 4chana ali verskega blazneža z glavo v temnem srednjem veku. A dejansko leta 2016 obstajata teroristični gibanji, ki sicer nimata ne duhovnega vodje ne konkretnih smernic, toda vseeno uspevata z gverilskim nadlegovanjem burkati področje in celo vplivati nanj. Prvemu fuknjenstvu z marelnim izrazom pravimo #gamergate, saj se je pod to lojt­ro predlani razširilo prek Twitterja. Z navidez višjim ciljem zoper pokvarjene igričarske medije se je del internetne gmajne spravil na par pretirano glasnih ženskih posameznic igrarskega ceha. Te so si drznile feminis­tič­no okarati industrijo zavoljo preveč ne­enakopravnega obravnavanja spolov, in to se je pra­vim moš­kim zdelo nedopustno. Da fafajo za bolj­še rivjuje, se je glasila obtožba, ki so jo pospremili razkriti osebni podatki in anonimne grožnje s koitusom do smrti.
Resnici na ljubo se je kasneje izkazalo, da felacije niso vzrokovale boljšim ocenam. A to je bilo spregledano, nepomembno dejstvo. Fundamentalistični gamerji so bili sveto prepričani, da feminizem in pro­gresivizem vstopata v špilovje na enak način, kot se je hotel komunizem po vojni infiltrirati v Holly­wood in slikosučno širiti svoje heretične rdeče parole. Nadalje industriji zamerijo, da jih na rovaš spogledovanja s priložnostnimi igralci vseh spolov in starosti čedalje bolj ignorira. Da bodo igre po novem spolitizirane in vse manj razgaljajoče, da se ja ne bi kakšna zadrgnjena feministka pritožila nad preglobokim dekoltejem ženskega lika. Za name­ček je po njihovem temu podrejen še gamerski žurnalizem, ki je itak docela skorumpiran. Slednje znabiti drži, vendar zagotovo ne zaradi mesenih uslug. Nasploh v osnovi iniciativa nosi mnogo zrn, a kaj, ko se je manifestirala v bolanih sporočilih spletnim medijem in ženskim tekstopiskam.
Proti temu primitivnemu partizanstvu so spregovorili mnogi ljudje panoge in celo Obama se je odzval o težjem položaju žensk v igričarstvu. Neokusno gibanje danes sicer ne ustvari več milijonov sporočil mesečno in tiste fafke so pozabljene. Toda v širšem pogledu je še kako živo in migajoče, o čemer pričajo vsi večji spletni kuloarji in celo kakšen slovenski. Napredne ideje so za nekatere progresivistična paradigma, ki ubija področje. S tem, da ugovori niso podani v obliki inteligentnih kolumen, marveč gre za množično trolanje z izdatno rabo ginekoloških izrazov. Igralci in tudi opisovalci se zapičijo v robne malenkosti, zlas­ti če je posredi feminizem oziroma liberalizem. Po mnogih špilih, od Mass Effecta do Deponie, so se prejšnji mesec lotili uvodoma omenjenega Dragonspeara, katerega scenarij je spisala preveč napredna ženska. Da se folk v špilu, kjer ork in vilin brez težave oplodita človekinjo, kjer se lahko pobija nedolžne, da jim udi letijo naokoli, in kjer si imel že v izvirni verziji leta ’98 uročen pas za spremembo spola, množično spotika ob eno faerûnsko Salome? Razumnik dobi le še WTF nad čeber.
Pamet pa odkima tudi pri akcijah drugega tabora, zavoljo katerih se je bržda #gamergate sploh rodil. Borke za pravice žensk, legebitrični krožki in duše­briž­niki z vseh vetrov, celo taki, ki sploh ne špilajo, redno naglas težijo ob še tako blagem namigu na seksizem, rasizem ali kakšno drugo obliko stigmatizacije in klišejev. Razvijalci ob množičnih protes­tih enih ali drugih praviloma v sporočilu za javnost zagovarjajo svoje poglede in težnjo po diverzifikaciji špilov. Ampak obojim ekstremistom često uspe. Beamdog, avtorji nesrečnega Baldurjevega poglavja, so recimo v popravku redigirali vsebino in eno sporno vrstico docela izločili, druge pa dodatno obrazložili. Slično so dosegli PCji, ki se jim je zdela rit junačke Tracer v animaciji streljanke Overwatch pretirano vabljiva. Blizzard je klonil in s komentarjem, “da si ne želijo, da bi bilo ob igranju komurkoli nelagodno,” spremenil pozo. Ker nelagodno najbrž pomeni imeti eno roko pod mizo in snemati kož­co z glavce, kdo ve?

Lahko verjameš, da je tale prizor ljudi tako zmotil, da so sprožili iniciativo za spremembo. Blizzard pa je glas slabega uma celo uslišal in hlebčka umaknil.

Vsebinski, štorijalni posegi zaradi krikov ozke, a glas­­ne javnosti so se v preteklosti že dogajali. A tako fabulativno obračanje po vetru, ko je delo enkrat izdano, je nezaslišano. Pisatelji ne spreminjajo koncev, niti filmarji ne popravijo zgodbe, ki občinstvu ni bila pogodu. Enako slaboumno je uklanjanje bedakom, ki nimajo težav s streljanjem drugih v sredo čela, zmoti pa jih nedolžna nekajsekundna ges­ta stripovske ašašinke. Zavoljo te neverjetne bitke med zagovorniki moškocentričnega ig­rovja in utopič­nimi babnicami, ki hočejo biti bolj papeške od pape­ža, trpi globalna špilavska populacija. Tista normalna, ki se po forumih in novičarskih straneh čudi primitivizmu in vnebovpijoči neumnosti obeh taborov. Pravi moški proti borcem za družbeno pravič­nost (SJW). Oziroma troli proti kvazipaladinom. Vsi mis­lijo, da so središče sveta in da so njihove zamere aksiomi univerzuma. Zaradi prvih recimo ni v ig­rah gejev, zavoljo drugih pa jošk – obojega je v filmih kar precej. Bog ne daj, da izide odmevna igra z ritopikom v glavni vlogi. Scenaristka se lahko nadeja verižnih sporočil, kako jo bodo ubili, posilili in za dobro mero še poscali. Nesmiselno kot tele ujeme:

Tu leži gamer, tam njegov meč,
včasih bil živ je, danes ni več,
Govoril je z deklo, ni vedel takrat,
da ona je dec, se je vrgu v prepad.


David Tomšič

Troli proti joškofobnim paladinom objavljeno: Joker 274
maj 2016