Revija Joker - Geekovski krog

ČLANKI
stranka » članki » uvodnjak » Geekovski krog
Geekovski krog
...
David Tomšič

Fantazijske TV-nizike so geekasti komuni izredno ljube. Reference, popolni preobrati, ugibanja o razvoju, smrti likov – snovi za debato in spletne meme nikoli ne umanjka. Game of Thrones je najbolj očiten primer kultnega vsakotedenskega druženja pred televizorjem, posebej letos, ko je slikosučna inačica prehitela črkožersko in niti Stric Bedanc ne ve, kaj se bo primerilo. Ampak se­zono bo, kot je v navadi, julija meistersko komentiral prej omenjeni ser, tole pisanje pa so spodbudili superjunaški onkraji. Ravnokar se je nam­­reč s pretežno dobrimi nastavki zaključilo vseh pet DCjevih televizijskih niti in jesenske epizode so zajamčene. Mnogokdo sicer nad temi nadaljevankami viha nos in dejansko so predstave često butas­te, leseno odigrane in v porog logiki. A tak je navse­zadnje njihov temelj. Kakor stripov ne gre primerjati s klasično literaturo, tako sta tudi tu potrebna navdušenska prizma in obče zanimanje za dotično bajeslovje. Čudežne dežele imajo pač drugačne zakone. Smrtnemu sovražniku je vselej treba brati levite pred eksekucijo, do katere itak nikoli ne pride. Dobri fantje so namreč bolj papeški od papeža in za nameček izredno slabo ciljajo. Vendar imajo srečo, da nenavadno hitro okrevajo.
Druga seja Gothama, Batmanove predzgodbe, ni raz­očarala. Dogajanje so pestrili nagli vzponi in padci ter bili smo priče izvorom marsikaterega lika, na primer Riddlerja, Mr. Freeza in Azraela. Prizor sezone je bil vsekakor Butch z bazuko, kajti metek v čelo ni več končna postaja niti v starinskem Gothmestu, kjer ni Lazarjeve špilje. Dozdevni nastavek za Jokerja je sicer presenetljivo poginil, toda zato smo spoznali norega psihiatra Huga Stranga, ki je Netopirjeva najstarejša nemeza sploh. V nasprotju z uveljavljenim kanonom je scenarij začuda s prstom pokazal na vse sodelujoče pri umoru Waynov: strelca, naročnika in sovjo teto iz globokega ozadja. Njen krožek Court of Owls bo nedvomno v ospredju tret­je sezone, ki so jo napovedale v Gotham izpuščene pošasti, neuničljiva Fish Mooney in prestrašeni Pingo. Pravičniški Gordon, ki je končno zbral jajca za likvidacijo, bo najbrž postal načelnik, medtem ko Temnega viteza ne bomo videli še vsaj deset let. Bo serija zdržala, da si Bruce nadane masko?
Lahkotnejšo Supergirl smo kljub nizkim pričako­va­njem radi pogledali, zlasti ko se je prikazal J'onn J'onzz iliti Martian Manhunter. Marsovec na čelu oddelka za odkrivanje alienov je vsekakor posrečen element. Zgodba se nadaljuje, gledalci pa bomo čez poletje pametovali, kdo je na koncu strmoglavil na Zemljo. Pes Kripto? Superboy? Ker bodo scenaristi dali nekaj odrskega časa še Karinemu bratrancu Kal-Elu, bo gledanost nedvomno zrasla. 
Manj navdušujoče oziroma brez visca se je sklenila četrta seja najbolj dolgožive superjunaš­ke serije, Green Arrowa. Sodobnega Robina z oglavnico gledamo bolj zavoljo kontinuitete kot kakovosti, saj štorija z Darkhom ni prav nič izstopala. No, fant je naposled le postal župan Star Cityja, kakršna je njegova stripovska služba. Poleg bogatunskega playboystva, se ve. Viška njegove letošnje niti sta bila gostujoči Constantine in jedrsko zbombardiranje na­še zelene prestolnice. Ja, tisti 'less populated town', ki se je žrtvoval za večje ameriško mesto, je bil prav Ljubljana. Mesto-heroj dobesedno! Če je Jankovi} to nečednost videl, se bo lahko na kakšnem županskem druženju Oliverju osebno pritožil. 
Drugi sveženj Flasha je bil pravi gordijski vozel prostora in časa. Če smo nekje sredi sezone ob vseh brzcih in vzporednih svetovih že izgubili rdečo nit, je bilo to namerno, kajti zadnje poglavje je izvrstno ses­tavilo mozaik in sklenilo Zoomova hudodelstva. Znalcem nam je najbolj dogajala predstavitev alternativnih Zemelj, ki jih je uvedel prav dotični rešimož leta '61 v zgodbi Flash of Two Worlds, s čimer je nastalo DCjevo mnogovesolje. Druga epizoda je celo pokazala prizor ikonske naslovnice z dvema junakoma, starim in novim. Še večji geekgazem pa smo doživeli v samem zaključku. Flash, ki je z brzoenergijo na ti, se je odločil ukriviti čas in rešiti svojo mater. Posvečeni vemo, kam to neodgovorno dejanje pripelje. Jeseni nas čaka narobe svet oziroma Flashpoint Paradox, iiii! 
Za dober nastavek so poskrbele tudi Legends of Tomorrow. Časoplovni podvig herojčkov z vseh koncev Arrowversa je na prvi uč deloval kot otroška risanka, a ga zavoljo poznanih likov in referenc ni šlo zanemariti. Trud ob sledenju prepletenim časovnicam in temporalnim zankam je bil poplačan z eps­kim zaključkom. Vandal Savage je bil zaklan, zakurjen in zlomljen v kar treh obdobjih, ekipa pa za jesenski letnik napoveduje ustanovitev društva Justice Society of Amerika. Nadmočno! 
Govori se, da je bil Batman v Superman polom. Če so producenti in delničarji pričakovali poldrugo milijardo v blagajni, potem ja. Toda film je vseeno pridelal petsto milijonov čistega dobička samo v kino­blagajnah in še mnogo več z licenčno robo. Še pred letom dni sta bila superjunaka izenačena z vsemi ostalimi možiclji v štacunah z igračami, medtem ko je letošnjik sceloma v njunih barvah. Ne le, da so plastične figure vseprisotne, kriptonski in netopirjev emblem sta na kosmičih, na oblačilih v Hoferju in celo na eni največjih letalskih družb. DC oziroma lastnik Warner Bros. točno ve, kaj dela: postopoma širi svoj univerzum iz domene piflarjev med splošno javnost. Ameriška mitologija resda izvira iz stripov, ampak denarja se ne kuje z zvežčiči sli­čic in oblač­kov, marveč od otipljivosti. Najboljši primer je George Lucas, ki je do svojih milijard prišel prav z galaktičnimi gudiji. Vzameš Vaderjeve kacigo, vliješ vanjo svežo lijavico, potreseš z barvnimi mrvicami in že imaš kolektorski izdelek za trimestni znesek. Kickstarterjevska ideja!

Vse, kar se dogaja sedaj, je torej ogrevanje za films­ke predstave Justične lige oziroma njenih posameznikov, iz česar bo izšla nova plejada igrač, pižam in futra. Kaj je nizika Flash drugega kot predjed za njegov filmski nastop? Zraven pa še kocke, video­igra in risanka. Košček za koščkom se gradi milijardni posel. Ko bo leta 2018 na sporedu prvi film Zveze pravičnikov, otroci ne bodo fehtali za eno figuro, marveč za šest njih! Za mnoge stripovske like in dogodke smo vče­raj vedeli le poznavalci, toda do konca desetletja bo DC svoj panteon pripeljal v sleherno gospodinjstvo. Matere in stare tete bodo poznale vse šeme, dasi jih v akciji bržda ne bodo nikoli videle. Tuno jim bo prodajal Aquaman, superge Flash in kondome Wonder Woman. Slednji bodo kakopak 'for her pleasure', kajti tisti, čigar oné bo vanj odet, bo zasužnjeno primoran govoriti resnico. 
DC sem uporabil kot primer, ker je v danem trenutku dozdevno najbolj aktiven. A tak model poznajo številne druge podobe in marsikod je vse rumeno od Minionov ter zeleno od Nindža trdonj. Enako počne na drugem bregu Marvel, ki novce ta hip služi na rovaš Stotnika in Železnika. Njegov gospodar Disney je zagotovo najbolj izvežban v monetiziranju izmišljenih junakov. Manifestacija tega so konvencije ljubiteljev domišljije, ki jih je zaradi pojačanega multimedijskega toka snovi več kot kdajkoli. Pod pisano masko niso nič drugega kot veliki kro­šnjarski štanti precenjenega kiča, ki ga cerkve pro­dajajo vernikom. Toda s stripovskimi naočniki, ki jih nosimo vsi, so to seveda privlačni romarski kraji. Zvedavo potikanje med štanti, poznavalsko motrenje licenč­nih dobrin in otroško div­ljenje nad preoblečenci v znamenite like je vedno za­bavno. V prvi vrsti to niso dogodki za otroške maš­ka­re, marveč za odrasle znalce, ki jim ni težava od­šteti stotaka za zbirateljski artefakt, star zvežčič ali oklep stormtrooperja. Taka je moja družba, v kateri imena petih Robinov, "who shot first", material Wolverinovih krempljev in Aragornovo poreklo sodijo v splošno razgledanost. 
Sodobne religije ne cikajo le na predanost odjemalcev, da bodo ob kinovstopnici kupili še akcijsko figurico, majico in obesek za ključe, marveč tudi na njiho­vo zvedavost. Zato so prigode vselej nekako povezane. Nadaljevanke križajo dogodke, filmi se sestavljajo v lasten univerzum, igre dodajajo inter­aktivnost, vse štorije pa koreninijo v stripovskih prilikah. Marsikdo, ki je te junake spoznal iz ostalih medijev, se zdaj radovedno ozira k novim in starim slikaničnim pustolovščinam. Oba založnika na rovaš pospešene filmske in televizijske produkcije višata naklade svoje tiskane periodike. Ni naključje, da sta hiši letos štartali velika stripovska zgodbena loka, ki sta na nek način povezana s filmoma. S kalifornijske strani prihaja Millerjevo tret­je poglavje kultnega Dark Knighta, podnaslovljeno Master Race, iz New Yorka pa Civil War II, sveži spopad Avengerjev. Krog delanja denarja od stripov nazaj stripom je s tem sklenjen. Resda se ta krog včasih zdi bolj uroboros, saj je pojavnost nekaterih svetov pretirana in bo prenasičenost njihova pogibel. Ampak dokler je običajno, da možaki s štirimi križi na grbi buljimo v fantazijsko vsebino in razpravljamo o vesoljcih z laserji, demonih ter mavričnih samorogih, se ameriškim Olimpom ni treba bati. 



David Tomšič

Geekovski krog objavljeno: Joker 275
junij 2016