Revija Joker - Five Nights at Freddy's: res usran delovni teden

ČLANKI
stranka » članki » igrovje - tematski članki » Five Nights at Freddy's: res usran delovni teden
...
"Ja pismo, kaj pa prvi zakon robotike?!" se priduša Trier, ko ga Fredomedo in njegovi animatronski pribočniki vnovič stlačijo v par številk premajhno železno devico. Zazre se slabi dve leti v preteklost, obravnava huronsko uspešno serijo neodvisnih špilov in kronira histerijo, ki je nastala po izidu.

Scott Cawthorn je imel neznansko bedno poletje 2013. Njegovo igro Chipper and Sons Lumber Co. so kritiki raztrgali. Tip je hotel ustvariti družino ljubkih bobrov, ki bi se borili s štori in delali na žagi. A zaradi okorne animacije so bile živali videti kot grozljive robotske pojave in o špilčku se je razširil glas, da je ’nenamenoma srhljiv’. Scott je že skoraj vrgel karierno puško v koruzo, ko mu je kapnilo: če lahko nekaj tako tesnobnega naredim nehote, kako strašno bo šele, če si to postavim za cilj? In res se je leto pozneje v Steamovi štacuni znašel prvi izmed štirih Freddyjev, ki je, kot je pripomnil eden od navdušenih igralcev, ponudil poceni alternativo odvajalnim sredstvom.

Pisarna iz enice in voajersko kukajoča animatronika Bonnie. Prižiganje luči, čekiranje kamer in zapiranje vrat ti žrejo energijo, a brez prvih dveh nimaš nobene predstave o preteči nevarnosti.

Kot da fobija pred klovni ni dovolj
Prvenčeva štorija veli, da se siromak Mike Schmidt prijavi za delo nočnega čuvaja v piceriji Freddy Fazbear's. Oglasu ma­njka le pravni poduk, da restavracija ne odgovarja za razte­lešenja in podobne frke. Ne po naključju! Mike se znajde v nadzorni sobi, telefon zazvoni in prejšnji stražar ga popelje skozi delovne naloge. Bistveno je preživetje, kajti ponoči začno po restavraciji vandrati nasilni, živalim podobni roboti. Od tod izraz animatronik, kakor so znani med ljudstvom. Glavni je medved Freddy, spremljajo pa ga zajec Bonnie, pišče Chica in lisjak Foxy. Stražar Miku svetuje, naj se jim ogiba, saj ga bodo skušali na silo stlačiti v kosmatinski kostum. Pojave namreč mislijo, da je človeško telo endoskelet, ki mu manjka obleka, in se trudijo to popraviti. Posledice so groteskne. 

V prvih treh delih se večinoma zanašaš na videosistem, a kamere so temačne in nerazločne. Trojka temu doda dodaten prezračevalni sistem in možnost sesutja omrežja. Uff.

Med polnočjo in šesto zjutraj moraš skozi kamere budno spremljati dogajanje po sobah, prižigati luči, da na hodnikih opaziš animatronike, in pravočasno zapirati vrata v svoje pisarne. Vendar je treba biti pri tem ekonomičen, saj uporaba komponent hitro žre skopo odmerjeno energijo. Če štroma zmanjka, kamere ugasnejo, vrata se odpro in pred napadom nimaš več nobene zaščite. Tedaj je zelo verjetno, da ti bo pred fris skočil režeč medo in igranja bo konec. Suspenz temelji na tem, da si venomer razdvojen med og­ledovanjem dogajanja v restavraciji in skrbjo za elektriko. Vtis nemoči krepijo prikovanost na stol, saj se ne moreš odpraviti na rajžo po ob­jektu, klavstrofobična soba in namenoma slabe kamere, ki niti približno ne pokrivajo celotnih prostorov. Iz ene od čumnat se celo sliši samo zvok … 
Petero noči poteka dokaj slično, vendar so zme­rom bolj živahne in težavne. Če igraš veš­če, težav nimaš in utegneš se čuditi, kje je ob­ljub­ljena doza groze. Toda špil je dober v tem, da te zaziblje v trans in ti vlije lažen občutek varnosti. Skozi dobrih osem minut, kolikor v računalniški inačici traja noč (v mobilnih je pol krajša), pozornost zlagoma splahni. In ravno ko se odsotno razgleduješ čumnati ter si zadovoljen, kako dobro si vse uredil, Freddy z divjim tuljenjem plane nate. V najboljšem primeru ti srce cepne v hlače, lahko pa poliješ pijačo po tipkovnici, se začneš daviti s hrano ali se podelaš. Ko naskok doživiš prvič, postane izkušnja razburljivejša. Divje preklapljaš med kamerami in skušaš v zatemnjenih sobah razbrati premikanje. V tisti brez videa z ušesi na špicljih loviš zvoke robotskih tac in si sveto obljub­ljaš, da še jutri daš odpoved. Jo res? 

Vsak izmed animatronikov ima lasten vzorec obnašanja. Igranje je tako učni proces in kmalu ugotoviš, da lahko njihovo aktivnost s svojimi dejanji zatreš ali pospešiš.

Večna nedorečenost
Scott je nepričakovano popularnost enice znal unovčiti. V dobrem letu je naštancal tri nadalje­vanja in še hecen RPG-odvrtek FNaF World. Koncept je z izjemo slednjega ohranil ključni element petih noči ogibanja kreaturam, ki spuš­čajo svarilne signale in te ob uzrtju zadrotajo. Se je pa količina pristopov povečala. Namesto zapiranja vrat si si lahko v dvojki za pretentanje maskot nadel masko in navijal glasbeno skrinjico, ki je nekatere med njimi zamoti­la. Takisto si dobil ročno svetilko za osvetljevanje temnih kotičkov. V trojki si se znašel v odslu­že­nem zabaviščnem parku in povečalo se je število sistemov, ki si jih moral opazovati. Štirica je bila namesto v nadzorno sobo postavljena v otroški kabinet, ti pa posajen v plenice racača, ki ga tlačijo nočne more s protagonisti iz prvenca. 
Bržda največji dodatek v kasnejših epizodah so miniigre, skozi katere si deležen širše štorije. Te so starinskega videza, preproste ploščadne zasnove in pogosto zagovedne zaradi kakšne finte. Ne moreš recimo pobrati vseh balonov, če ne greš z glavo skozi zid, ki te možnosti na no­ben način ne izdaja. V trojki je od vztrajnosti in pedantnega reševanja odvisen konec, druš­či­no ujetih duhov otrok pa mehanskim krempljem iztrgaš le ob uspešnem dokončanju vseh teh majhnih zadatkov. 

Veliki finale. Po dolgih minutah bolščanja v ekran se izkaže, da si zgrešil nek svarilni znak in tvoja rit je pečena. Ena bolj prepoznavnih in efektivnih plašilnih zasnov v svetu videoiger.

Zanimivo je, da fabule v FNaFih tvorijo zelo nejasne kopice namigov, s čimer je Scott uspešno podžgal domišljijo sledilcev. Na YouTubu se drenja množica posnetkov, ki poglobljeno analizirajo vsebino in špekulirajo okoli kopice detajlov. Mednje denimo sodijo naključni izrezki iz časopisa, ki pripovedujejo zgodbo o mno­žič­nem umoru v piceriji. Pa odkritje, da poleg štirih osnovnih strašil obstaja Zlati Freddy, ki se te­leportira po prostorih in ti namesto klasič­ne­ga gameoverja sesuje igro. 
Slično pretkane so avtorjeve spletne kampanje ob napovedi novih kosmatinskih špilov. Na Scottgames.com je recimo prav v času pisanja tega članka najavil nov del. Pravzaprav ga je napovedoval kar nekaj časa, tako da je vsakokrat dodal črko in raji pustil, da visličasto špekulira okoli naziva. Takisto niso redki primeri, ko ljubitelji z uradne strani snamejo vsako novo sliko in se grejo CSI: FNaF. Pogosto ne zaman, kajti v slike so redno zakodirana kriptična sporočila, kosti za glodanje med čakanjem na nadaljevanje.

Psihološki profil priljubljenosti 
Pet noči pri Freddyju je najbolj priljubljenih med najstniki. Povprečen desetletnik zna na pamet našteti vse nastopajoče živali in pasti v debato o tem, kako jih nadmudriti. Vendar te igre niso na prvo žogo in pri mulčadi niso modni krik zato, ker jo najbolj veseli početje nečesa starcem neprijetnega. Kje je torej kleč privlačnosti, povod, da ljudje na Steamu odštejejo med 5 in 8 evri ali slabe pol toliko na mobilijah? V ospredju je dejstvo, da uspešno lovijo ravnotežje med domiselno idejo, tajinstvenim ozadjem in posrečenimi liki. Izvor terorja je dokaj prefinjen, lovecraftovski strah pred neznanim. Tako kot film gledalcu z zvočno pod­lago daje vedeti, kadar junaki koračijo v pogubo, tudi Freddy deluje nejasno zlovešče. Animatronika skorajda nikoli ne zalotiš med premikanjem in celotna restavracija daje nemiren občutek spokoja pred nevihto.  
Resnici na ljubo so to gradniki marsikakšnega drugega, ne tako omiljenega špila. A Freddyjev ustroj je kot nalašč za deljenje izkušnje po streamih in ti so medvedu navrgli mnogo zas­tonjske promocije. Ljudje iščemo varnost v gručah in če je med ogledom grozljivke nekdo s tabo, ne boš tako na trnih. Streaming nudi približek tiščanja skupaj v nevihtni noči, ko naokoli tavajo pošasti. FNaFi so za ta namen priročni tudi zaradi enostavnega igranja in nenadnih trenutkov strahogroze, ko junaka začo­pa­ti robotska žival. Naprednejših čustev in intelekta ni, a oboje je dandanes itak vse bolj razredčeno. Je ja bolj vznemirljivo, če se jutjubar, kot je uni Šved, jesiharsko dere v pričako­vanju animatronskega naskoka! 

Kasnejši špili zapakirajo zgodbo v miniigre starinskega videza. Skriti namigi so del razlogov za serijino popularnost.

Kam sedaj? 
Poleg najavljenega naslova Sister Location je v delu film, za katerega je pravice odkupil studio Warner. O projektu ni jasnega nič, razen da bo “nor, strašljiv in čudaško ljubek.” Zveni sicer kot poskus ugajanja čimveč starostnim skupinam in garantiran kritiški polom, bo pa mladež gotovo cukala starše za rokav za vstopnico. Cawthorn je v sodelovanju s Kiro Breed-Wrisley lani spisal še na igri temelječ roman Silver Eyes, ki je s pisunskega stališča grozen, le da ne na tisti način, kot bi moral biti. Zato se mi vse bolj dozdeva, da nekoč domiselni nišni fenomen postaja sredstvo za molžo tistih, ki jim več od polnokrvne vsebine pomeni čredna pripadnost idolu generacije. To je tisto, kar je pri vsem skupaj najbolj srhljivo. 

Five Nights at Freddy's: res usran delovni teden objavljeno: Joker 275
junij 2016