Revija Joker - Permadeath - hardcore valček v naročju tete s koso

ČLANKI
stranka » članki » igrovje - tematski članki » Permadeath - hardcore valček v naročju tete s koso
...
Preznojen in drhtečih rok se Aggressor izogiba rezilom in kroglam vse bolj priljubljenih načinov igranja, kjer naši liki umrejo čisto do smrti. Tako bo vnukom govoril o doživetjih v Diablu, kot so njemu dedki pravili o dnevih na fronti.

Nekateri pravijo, da so izzivi v virtualnih svetovih le iluzija, ker je moč ob bridkem neuspehu enostavno naložiti shranjeni polo­žaj. Ko igralci pomislimo na obrab­ljenost kno­fov F5 in F9 za quick save in quick load, se ta očitek ne zdi iz trte izvit. Še zlasti drži za novejše igre, ki se trudijo ustreči množicam, zato v njih smrt praktično ne nosi posledic, na primer v Lego špilih. Vča­sih nas niso ujčkali in ni bilo shranjevanja, število življenj pa je bilo omejeno. Avtomat za Carrier Air Wing ti je pogoltnil vso žepni­no in potem si moral žicati za sladoled. Vendar nekateri brez shranjevanja igrajo tudi popularne sodobne igre in se tako nenehno spogledujejo s pogrebnikom. Ne zato, ker jim igra ne bi dala izbire, marveč ker tako hočejo! Da bi Diabla III igral z enim samim življenjem in bi mi barbara šestdesete razvojne stop­nje zaklal padec z linije? A si čisto usekan?! Toda ljudje to počno, celo vse bolj. Dobrodošel v način ne­pre­k­licne smrti, permadeath.

Nekdaj so zaguljenost nižali z višjim številom življenj junaka, kot v legendarnem Prehistoriku. Zalogo si mogel med igro večati, običajno na kakšnih skritih lokacijah.

Čast na tnalo!
Poenostavljanje iger je že pred časom sprožilo odpor mnogih zavzetih igralcev, ki menijo, da morajo navidez­na potepanja predstavljati orenk spretnostni izziv. Ob zajtr­ku počnejo speedrune skozi Dark Souls in gledajo zviška na 'umazane casuale'. In kjer je povpraševanje, je ponudba, kajti v porastu so podžanri neizprosnih preži­vet­venih podvigov in zahtevnih frpjk brez prerojevanja vrste roguelike. 
Na vrhu spiska mazohističnih možnosti je izklop poljubnega shranjevanja in oživitve našega padlega bojevnika. To pomeni njegovo nepovratno smrt, zaradi česar lahko sleherna napaka botruje kruti kazni. Ta način je dobil različne nazive, kot so hardcore, ironman in permadeath, krajše za permanent death. Ljudje ga igrajo iz več kot enega vzgiba, saj je prepričal celo mnoge, ki jim ni do frajerskega zbiranja dosežkov! 

Idilična oglasna fotka kaže nasmejano familijo za konzolo. Resnica pa je bila vekanje in besnenje, ko ti je Maria v zadnjem svetu pohrustala roža.

Na bežni pogled bi menili, da je trajni pokop zaštihanih junakov vračanje v rosno dobo industrije. A ni čisto tako. Proizvajalcem arkadnih mašin je bilo v interesu, da si za ročko prebil čimveč ur in potrošil čimveč cvenka, zato so te radi metali nazaj na začetek. Tudi na konzolah predelave avtomatnih hitov, na primer Tempest, Centipede in drugi, niso poznale sejvanja. Prve naprave tega strojno niso omogočale, špili pa so bili sami po sebi krajši in drugače zastavljeni kot današnji večji naslovi. Prvenstveno je šlo za spretnostne igre, v katerih si zbiral točke. Pitfall za atarije je imel denimo časovno omejitev dvajsetih minut in če si padel v prepad, nisi bil ob kaj dosti življenja. 
Danes pa je drugače, kajti načine s permadeathom največkrat najdemo v strategijah in pri igranju vlog, torej v naslovih, ki jih igramo na desetine ur in si liki nakopičijo ogromno virtualne imovine ter veščin. Instantno se posloviti od tovrstnega junaka po večerih truda se zdi precej trčeno. Sploh zato, ker bojem mnogokrat ukazuje kocka ali te more ugonobiti tehnična nevšeč­nost, kot je odklop z interneta v Diablu III. Večina ljudi se zato vklopa načina hardcore izogiba kot Mario prepadov oziroma zanj sploh ne ve. S strahom gledajo tudi na lopovsko podzvrst igranja vlog, ki je dobila ime po igri Rogue iz leta 1980 in ima zapovedano eno samo življenje za junaka. Ta lastnost je skupaj z naključno ustvarjenimi stopnjami in poteznim bojem del železne tradicije podžanra roguelike. Res pa je, da se okovi rahljajo in da so nekatere novejše tovrstne igre dobile mož­nost izklopa dokončne smrti. Pffft, za pusije.

Hudomušna Dungeons of Dredmor je ena tistih rogue iger, ki poznajo *vklop* shranjevanja. Zato je primerna za manj železne osebe.

Permadeath - hardcore valček v naročju tete s koso objavljeno: Joker 278
september 2016