Revija Joker - Dell - velikan sredi preobrazbe

ČLANKI
stranka » članki » raport » Dell - velikan sredi preobrazbe
...
Aggressor obišče Dellovo fabriko na Poljskem, zvrne vrček piva in razdre dve moški o enem največjih računalniških podjetij na svetu.

Ime Dell je zasidrano v spominu marsikoga. Kdor se je pred kakimi dvajsetimi leti v službi srečeval z računalniki, je takoj naletel na njihove delovne postaje ali strežnike. V zadnjem desetletju pa znamko zavoljo prodora prenosnikov uzreš v številnih trgovinah. Gre za tvrdko, ki sestavlja računalnike - tako, ki čipe, napajalnike in ohišja združi v zadevo, ki deluje, ko pritisneš na gumb. Je ena največjih, saj je ta hip po številu razposlanih kosov na tretjem mestu za Hewlett-Packardom in Lenovom, med letoma 2001 in 2006 pa je bila na čelu. Ker pri Dellu na videz samo šraufajo komponente, se morda zdijo skrajno dolgočasni. A nji­hova zgodba je odličen prikaz mnogoterih plati informacijske industrije.


Čudežni deček
Začnimo z eksplozivnim štartom, tako značilnim za računalniška podjetja. Za razliko od mnogih drugih firm te baže Dell ne izvira iz kalifornijske Silicijeve doline, marveč iz Teksasa. Houstončan Michael Dell je bil že kot mladenič malce poseben. Koncem osnovne šole je prihranke, zbrane s priložnostnimi deli, vlagal v delnice in nakupe redkih kovin. Na to je brez dvoma vplivala njegova mati, borzna posrednica. Michael je srednješolska leta preživel v telefonski prodaji in četudi se je nato vpisal na medicinsko fakulteto v Austinu, je bilo jasno, da ga vleče drugam.
Namesto da bi študiral, je v svoji sobi v študentskem domu iz komponent sestavljal po meri napravljene PC-računalnike. Prodajal jih je po nižji ceni od trgovin, saj je slednje obšel z neposrednim pošiljanjem naročnikom. Opogumljen z odličnim zaslužkom je na temelju te strategije, torej izločitve štacun in prilagajanja odjemalcem, leta 1984 ustanovil tvrdko PC's Limited. Njen proizvodni oddelek so sprva sestavljali "trije ljudje z izvijači", kakor pravi Dell. Toda podjetje je raslo z bliskovito naglico.

Smejoči se možakar Michael Dell je bil koncem srednje šole glas na drugi strani telefonske linije, ki je prodajal naročnine za cajteng Houston Post. S tem je zaslužil več od svojih učiteljev.

Inovacije in prvenstvo
Leta 1985 so Dellovci oblikovali svojo prvo linijo računal turbo PC in odprli center za pomoč uporabnikom. Ta je inženirja poslal na dom v roku enega dneva, kar je bila tedaj redkost. Obenem skozi vsa devetdeseta niso marali za druge fizične trgovine, zato tamkaj dellov nisi mogel uzreti. Večina prodaje je potekala po telefonu - vse do leta 1996, ko so s postavitvijo spletne trgovine zaorali ledino pri online prodaji. Zato je v Čezlužju Dell precej bolj poznano ime kot v Evropi, saj je bilo tam dolga leta sopomenka za neposreden stik kupca s proizvajalcem in odlično tehnično podporo.
Strategija se je obrestovala, kajti le štiri leta po ustanovitvi je tvrdka, takrat že z imenom Dell Computer Corporation, odšla na borzo in kapital povečala na takratnih 85 milijonov dolarjev. Še štiri leta pozneje je pristala na seznamu Fortune 500 - petstotih najbogatejših ameriških podjetij. Michael Dell je bil s 27 leti najmlajši direktor na njem.
Možakarja uspehi niso uspavali in želel si je čisto na vrh. 1989 je prišel njihov prvi prenosnik, 1994 pa za­če­tek legendarne serije strežnikov poweredge. Četudi niso imeli svojega raziskovalnega oddelka, so navduševali s korajžnimi tehničnimi prijemi, kot sta bili prva litij-ionska baterija in vdelana antena za wi-fi v laptopih. Naposled so leta 2001 po številu razposlanih kosov prehiteli Compaq in se zavihteli na svetovni vrh, kar se prodaje računalnikov tiče.


Metamorfoza
A časi so se začeli spreminjati in Dell je sredi prejš­nje­ga desetletja naletel na kopico ovir. Tako namizni kot prenosni računalniki so se z vzponom azijskih proizvajalcev cenili in podjetje je vse teže vzdrževalo svoj ogromni oddelek za tehnično pomoč. Zaradi varčevanja so ga morali seliti v tujino, kar je pomenilo zmanjšanje kvalitete in posledično udarec za ugled. Ker niso imeli lastnega razvojnega oddelka, niso mogli vstopiti na trg dlanč­ni­kov, telefonov in MP3-predvajalnikov. Četudi so se na­posled otresli odpora do trgovin, se je rast ustavila in prvo mesto je leta 2006 odšlo k HPju. Michael, ki je vmes vodstvo prepustil drugim, je tedaj v stilu Jobsa spet poprijel za krmilo in Dell odpeljal v spremembe.
Danes prodaja PCjev predstavlja manj kot polovico njihovih prihodkov, kajti veliko so vložili v storitve. Z nakupi kopice manjših podjetij so vstopili na področje informacijskega svetovanja, programja in računal­ništva v oblaku. Sodobni Dell je zato vse kaj drugega, kot je bil pred pol ducata let. Ni več le ogromen kup ljudi z izvijači in telefoni v rokah. Prodajajo na primer pomoč pri postavljanju računalniškega sistema v podjetju in programske pakete za varovanje oblačnih storitev. Je pa res, da se to tiče zlasti poslovnih uporabnikov, medtem ko bo domači ime Dell še vedno srečeval na prenosnikih.
Razen če Michael ne dobi spet kake nore ideje. Take, kot ko je februarja napovedal odkup podjetja za gigantske 18,6 milijarde evrov, s čimer bi ga umaknil z borze. Na ta način naj bi privarčevali cekine za nujno prestrukturiranje. Posel v tem trenutku še ni čisto gotov, kakor tudi ne pot, po kateri bo šel Dell.

Dell je sestavljalce igralskih mašin Alienware kupil leta 2006 in so odtlej samostojna znamka pod njego­vim okriljem. Hecno je, da je z njimi sprejel AMD­­jeve procesorje, saj je dotlej prisegal na Intel.

Tovarna od blizu
Sredi aprila nas je Dell povabil na ogled tovarne za sestavljanje računalnikov v poljskem Lodžu (izgovori se 'Uodž'). Ta je po skrčenju dejavnosti na Irskem postala njihov največji evropski proizvodni obrat, kjer sestavijo večino namiznikov ter strežnikov za evropski trg. Ravno pred meseci so dosegli mejnik 40 milijonov izdelanih kosov. Polno ime fabrike je European Manufacturing Facility Poland ali EMFP, razprostira pa se čez 37.000 kvadratnih metrov. Gre za novejšo stavbo, saj jo je velikan postavil dvatisočsedmega v vsega letu dni! Vanjo je doslej vložil prek 210 milijonov evrov, pri čemer mu je šla pošteno na roko država Poljska s snubitvami vseh vrst. To ti postane jasno že na poti iz mesta do obrata na njegovem robu, saj je nalašč zanj do tja speljana štiripasovna hitra cesta. Prej je bilo tam zgolj močvirje.
Preden gremo v notranjost tovarne, velja spet opomniti, da Dell računalnike le sestavlja in da ne proizvaja vezij, čipov ali ohišij. V EMFPju zatorej ne poteka nobena tehnološka magija. Po domače rečeno gre za veliko škatlo, v katero na enem koncu prihajajo računalniške komponente, na drugem pa ven sestavljene namizniške in strežniške kište.

Dell potrebuje proizvodnjo v Evropi, da se izdelki izog­nejo carini, ki bi jih udarila, če bi prihajali iz doline Jangceja. Poljska je pač ta hip najcenejša.

Priprava komponent
V prvem oddelku se odvija sortiranje sestavnih delov. Iz množice embalažnih škatel Foxconna, Gigabyta in drugih proizvajalcev jih delavci ročno prenesejo v posebne standardizirane zabojnike, kjer ležijo na točno predvidenem, lahko dosegljivem mestu. Z njimi olaj­ša­jo delo sestavljalcem, ki jim ni treba brskati za kosi, marveč lahko želeni del iz škatle teoretično poberejo z zavezanimi očmi.
Že v tem delu tovarne opaziš, da je vsak uslužbenec, ki rokuje s komponentami, električno ozemljen z zapestnico, povezano s tlemi. Tako preprečijo, da bi občutljiva vezja skuril s statično elektriko, ki je je drugače veliko. Delavci takisto stojijo na gumirani podlagi, saj sedal ni. Osemurni delavnik bi bil med stanjem na trdih tleh precej napornejši.


Sestava
Tovarna premore tri vrste linij za vijačenje delov. Prva je tako imenovana celična, kjer en delavec sam sestavi ves računalnik. Uporabljajo jo predvsem za bolj samosvoja naročila. Druga vrsta je tekoči trak za masovno proizvodnjo, kjer naprava potuje med delavci, ki nanjo pritrdijo svoje komponente. Tretja je hibridna, sestavljena iz obeh opisanih. Na tej v EMFPju sestavljajo Alienwarove monstrume.
Posamezni sestavljalec pravzaprav ne počne ničesar drugačnega kot domači zanesenjak, ki se odloči sam sestaviti svoje računalo. Le da ima na voljo boljše, industrijsko orodje in je za to profesionalno izurjen. Kakopak mora biti tudi hiter. Na celični liniji eden sestavi najbolj zapleteno mašino iz ničle v največ dvanajstih minutah! Oziroma ponavadi v krajšem času, saj preprostejši strež­ni­ki poberejo nič več kot tri minute. Ko je reč sestavljena, jo še na hitro zažene, da zazna morebitne večje napake.

Takole so videti 'celice' s posameznimi sestavljalci. Na slikah vijačijo prenosnike, ki jih EMFP sicer ne pro­izvaja več. Ker se vrsta naloge na taki liniji iz dneva v dan spreminja, imajo pred seboj na ekranih za sleherno točna navodila, da ne prihaja do zadreg. Na tleh je videti značilno gumirano oblogo.

Preizkus in pakiranje
Zatem naprave po dvigalih in tekočih trakovih odromajo v oddelek za natančno testiranje in nalaganje programske opreme. Po hali se razprostirajo police z metri kablov, kjer tovarniško programje samodejno stiska 'naprej' pri inštalacijah Windows in natančno preverja, ali izdelki delujejo, kot bi morali. Sledi pakiranje v Dellovo embalažo in že odšibajo računala v to­vornjak ter h kupcem.
Skratka, postopek je preprost in hiter. Tako hiter, da se na občutljivih vezjih nima časa nabrati prah, zaradi česar tovarna nima naprednejših prijemov za boj proti nesnagi, kakršen je nadtlak v fabrikah čipov. Imajo le oddelek za čiščenje, ki vsakodnevno meri prisotnost prašnih delcev in po potrebi ukrepa z megasesalniki, če je kje presežena.

Spodaj je odsek poslopja za nalaganje programske opreme, zgoraj tekoči trak za pakiranje. Vzdušje je precej sproščeno, zato nikjer ne dobiš asociacij na Foxconn in njegove odurne kitajske obrate. Delavci imajo sicer deset- in dvajsetminutna odmora s kosilom iz odlične menze v bajti. Sem sprobal.

Negotova prihodnost
V EMFP je skupno trinajst linij vseh opisanih vrst, ob obisku pa jih je obratovala polovica. Trenutno tamkaj dela 1200 zaposlenih v dveh osemurnih izmenah, kar je dosti manj od največje kapacitete objekta, ki znaša 3000 ljudi. Povečini so to mladi ljudje iz mladih družin, kar sedemdeset odstotkov je žensk. Ne Dell, ne Poljaki ne skrivajo, da so Lodž izbrali zaradi poceni delovne sile, ki jih stane petkrat manj kot irska. Iz tamkajšnjega Limericka so namreč pred štirimi leti prenesli večino proizvodnje, kar je Irce bolelo, saj je bila Dellova otoška izpostava ena največjih in prisotna že od leta 1990. Pred gradnjo EMFPja je bila v obubožanem Lodžu brezposelnost 20-odstotna, zatem 6,5-odstotna.
A tudi Poljake skrbi, kajti Dell lahko v nenehnem stremenju po zniževanju stroškov odpeketa. Proizvodnjo prenosnikov, ki jih je pred leti tu še proizvajal, je že preselil na Kitajsko. Pravzaprav je leta 2009 celo objavil, da bo tovarno prodal Foxconnu! Iz te čorbe nato ni bilo nič. Nekdanji irski uslužbenci so ob tem pripetljaju pikro pripomnili, da jih kliče Ukrajina ...

Dell - velikan sredi preobrazbe objavljeno: Joker 238
maj 2013