Revija Joker - Pomah z najvišje hiše

ČLANKI
stranka » članki » raport » Pomah z najvišje hiše
Pomah z najvišje hiše
...
LordFebo se pofočka še ob zadnji neosvojeni dubajski zapik, Burj Khalifa, najvišji človeški izdelek. Ker se povzpne le na dobro polovico turna, kjer ne dobi ne šiše, ne šavarme, arabske variante kebaba, je izkušnja grenka.

Prizadevanje po dotiku neba je staro kot človeštvo. Tam goraj se namreč skrivajo odgovori na vprašanja tozemskega in zagrobnega življenja, zato je bila višina od vekomaj izziv za arhitekte. Eden takih poskusov vrat do nebes je bil recimo bajeslovni Babilonski stolp, bolj verodostojni spomeniki staroveške nebotičniške gradnje pa so egipčanske piramide, ki so rabile hitrejšemu vnebovzetju rajnkih vladarjev. Rekorderka med njimi, Keopsova grobnica v Gizi, je vi­soka skoraj 140 metrov in je spričo tlorisne mogoč­­nosti še vedno veličastna stavba brez primere. Titulo najvišjosti je Velika piramida držala skoraj štiri tisočletja, vse do srednjeveških katedral, pa še te so jo presegle le z nenormalno visokimi zvoniškimi konicami, ki so se povečini že davno podrle. Prvi pos­veten objekt na spisku je bil šele obelisk v Washingtonu (169 m), dočim se je leta 1889 na prestol nesporno zavihtel 300-metrski Eifflov stolp. Doba zaresnih nebotičnikov, torej visokih hiš, ne spomenikov, pa je nastopila v začetku dvajsetega stoletja, ko so uvedli železobeton in pozidali New York. Iz tistega časa je Empire State Building (381 m), še vedno ena najbolj prepoznavnih svetovnih stolpnic.
Odtlej so zgradili stotine turnov vseh sort. Rekord najvišjega objekta je do podrtja leta 1991 denimo pripadal 646-metrski varšavski anteni, ki so jo pokonci držale železne vrvi. Najvišja samostoječa struktura je bila do nedavnega CN Tower v Torontu (553 metrov), medtem ko so se med uporabnimi hišami za krono kregali čikaški Willis Tower, tajvanski Taipei 101 in šanghajski World Financial Center. Vsak je veličino tolmačil po svoje: prvi z anteno, drugi s streho, tretji z zadnjim nadstropjem. No, od lani ni več debate, kajti dubajski Burj Khalifa je v eni potezi podrl čisto vse višinske dosežke in vrh sveta po sedemsto letih vrnil v Jutrovo. Pa ne za pet ali za deset metrov. Kolosalna stolpnica meri kar 828 metrov, torej dobrega tristotaka več od vseh prej omenjenih.

Takole se nad mesto pne 828-metrski Burj Khalifa. Pogled je proti puščavi, zato je drugih nebotičnikov malo. Tudi sicer Dubaj ni tako zgoščen, kot so daljne­vzhodne prestolnice in Manhattan. Je razvlečeno, od oka 30 kilometrov dolgo in precej ozko mesto. Po novem čez vso dolžino vozi avtomatiziran nadzemski vlak.

Pomah z najvišje hiše objavljeno: Joker 212
marec 2011