Ko grem na E3, vem, česa ne smem početi. 1. Ne zajebavam Mehičanov, črncev, Kitajcev in sploh nikogar, ker je gromozanska metropola Los Angeles eno tistih mest, kjer imajo celo stare mame več oborožitve kot mi, miroljubni Evropejci. 2. Pazim, kakšne barve oblačila nosim, da kak gangbanger moje nove purpurne kamižole in zlatih bre­geš ne zamenja za insignije konkurenčne tolpe. 3. Ne uporabljam javnega prevoza, ker se z njim vozijo samo klošarji in cipe - če nočem stakniti hepatitisa C, bradavic in HIVa, si omislim lasten prevoz, kot je v LAju navada. 4. Ne sekiram se zaradi cen, ker dolarji v ZDA pojemajo svetlobno hitro. Stvari so se podražile, razmerje med valutama je nam ne­ugodno in na vsako ceno je treba prišteti davek zvez­ne države, handling fee, napitnino ter stroške iz drob­nega tiska. In 5. Nimam dlak na podlakteh, ker me Američani, ubrisani na pobritost, čudno gledajo.
Vem pa tudi, do česa bo prišlo. 1. Jetlagan bom tako, da bom vsaj prvi dan hodil okoli kot zombi, zato se potrudim uskladiti urnik in pijem veliko vode. Le ne iz pipe. 2. Prisostvujem brezosebnim konferencam, ki jih moji sodržavljani udobno spremljajo po spletu, srkajoč osvežilno pijačo in zobajoč slastnosti, medtem ko se jaz prepiram z debelim Gamespotovim poročevalcem, čemu ima pol riti na mojem zicu. 3. Udeležujem se sestankov v zatohlih sobicah z izmučenimi razvijalci, ki se zvečine ne odzivajo dobro na vsebinska ter kritična vprašanja. 4. Srečam velikane indust­ri­je, kot so Shigeru Miyamoto, John Carmack in Michel Ancel, a stisk roke ni dolg, ker so ikone prezasedene in obdane z bodigardi. In 5. Uvidim, da je je razpored in videz štantov enak kot lani in predlani, še joškarice so najeli iste, le nove cifre ali predpone so dali k titulam.

Mnogo naslovov ne boš našel med privjujčki, saj smo o njih pisali pred kratkim in bomo ponovno v raportu z avgustovskega Gamescoma. Dosti pozornosti je požel Assassin's Creed 3, ker so kazali spektakularne ladijske bitke. Deležni smo bili enoigralskega dela God of War: Ascension in Crysisa 3, kjer je prišel do izraza čudoviti grafični pogon. Novi Tomb Raider (spodaj levo) je videti odličen, a so ga prestavili na 2013. Black Ops 2 bo standardno zaslužkarski, tihi hit pa zna biti Sleeping Dogs.

Bistven je oglaševalski trušč izza vseh oglov, kajti Electronic Entertainment Expo je propagandne narave. Okrogle mize in predavanja so domena prireditev, kot je Game Developers Conference. Tare se poro­če­valcev, ki sliko in besedo pošiljajo na vse konce Zemlje, avtorje skrbno nadzorujejo marketingarji, ljudje pa se po forumih sproti preklajo, kaj je carsko in kaj apnarsko. Tak je E3: zna iti na živce, a brez njega iztek pomladi ne bi bil tako kokičasto vznemirljiv.
Cifre. Od 5. do 7. junija je v losangeleškem Convention Centru elektronsko bižuterijo & umetnost na og­led dajalo kakih dvesto iskalcev pozornosti iz sto treh držav. Obiskovalcev je bilo 45.600, kar je tisočak manj od lani. Če se to sliši malo v primerjavi z dvestopetdeset­tisočglavo množico, ki se zgrne na Gamescom v Kölnu, je to zato, ker imajo na E3 vstop le profesionalci, kot so izdelovalci špilov, trgovci in analitiki, karto za GC pa si lahko normalno kupi vsakdo. Prireditev je vseeno za Los Angeles pomembna, saj stranke zakupijo 30.000 hotelskih nočitev in ustvarijo za štirideset milijonov dolarjev prihodkov.

Ogromni plakat nad vhodom v Convention Center je razobesil EA, notri pa je najbolj raztural Sony, med drugim z geslom "We'll never stop playing". Res je!!